Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Neposredna izvršljivost notarskega zapisa sicer učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini, vendar pa le pod pogojem, da je zaznamovana v zemljiški knjigi. Povedano drugače, zoper kasnejšega pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini je mogoče neposredno izvršbo dovoliti le v primeru, če je bila v zemljiško knjigo poleg hipoteke vpisana tudi zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa.
Izvršilno sodišče je vezano na zemljiškoknjižno stanje in morebitnih nepravilnosti v zemljiškoknjižnih postopkih ne more ugotavljati, še manj pa odpravljati.
Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izvršbo.
2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sklepa ter dovolitev izvršbe na nepremičnino dolžnika.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).
5. Upnik je 19. 3. 2021 zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, neposredno izvršljivega notarskega zapisa Pogodbe o dolgoročnem kreditu št.... in Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve SV ... z dne 19. 10. 2010, sklenjenega med pravnima prednikoma sedanjih strank, Banko A. d. d. kot kreditodajalcem in družbo B. d.d. - v stečaju kot kreditojemalcem in zastaviteljem. Pojasnil je, da je bila denarna terjatev, ki je nanj prešla zaradi pripojitve prvotnega upnika, zavarovana s hipoteko na nepremičnini parc. št. 1, k.o. X, ki je bila takrat v lasti kreditojemalca in zastavitelja. Po vzpostavitvi etažne lastnine na stavbi št. 2, k.o. X se je hipoteka prenesla na vse dele te stavbe, torej tudi na nepremičnino z ID znakom del stavbe 001, ki je sedaj v lasti dolžnika C. C. 6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za izvršbo zavrnilo, višje sodišče pa odločitev sprejema kot materialno pravno pravilno.
7. Izvršba je bila v obravnavani zadevi predlagana zoper dolžnika C. C. kot kasnejšega pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini, pri kateri je na podlagi Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanj SPZ) vknjižena hipoteka. Sporazum je bil sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV ... z dne 19. 10. 2010 (točka „Četrtič“ Sporazuma). Neposredna izvršljivost notarskega zapisa sicer skladno z drugim odstavkom 142. člena SPZ učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini, vendar pa le pod pogojem, da je zaznamovana v zemljiški knjigi (prim. 91. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1).1 Povedano drugače, zoper kasnejšega pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini je mogoče neposredno izvršbo dovoliti le v primeru, če je bila v zemljiško knjigo poleg hipoteke vpisana tudi zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa.2 Upoštevati je namreč treba publicitetni učinek vpisov v zemljiško knjigo (6. člen ZZK-1), ki vzpostavlja domnevo, da tretji za podatek, ki je vpisan, ve, oziroma da za podatek, ki ni vpisan, ne ve. Le v primeru, ko je neposredna izvršljivost zaznamovana v zemljiški knjigi, je mogoče reči, da je novi dolžnik, ki ni bil stranka kreditne pogodbe in Sporazuma o zavarovanju terjatve po tej kreditni pogodbi in ki je obremenjeno nepremičnino pridobil kasneje, po zaznambi, z neposredno izvršljivostjo „soglašal“.
8. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila na podlagi notarskega zapisa SV ... z dne 19. 10. 2010 v korist upnika (najprej pri nepremičnini parc. št. 1, k.o. X, nato pa tudi pri stavbi št. 2, k.o. X in po etažiranju pri posameznem delu stavbe 001) sicer vknjižena hipoteka, ni pa bila vpisana tudi zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa, prav tako pri vpisani hipoteki ni navedbe, da izhaja iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa. O tem se je z vpogledom v redni izpis in v zgodovinske izpise iz zemljiške knjige za te nepremičnine prepričalo tudi višje sodišče, ki zato pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da novi dolžnik ob kasnejši pridobitvi lastninske pravice z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa ni mogel biti seznanjen in ni mogoče reči, da je z njo soglašal. Učinek neposredne izvršljivosti notarskega zapisa SV ... z dne 19. 10. 2010 se zato nanj ne razteza in notarski zapis zanj ne predstavlja primernega izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi bilo mogoče dovoliti neposredno izvršbo.
9. Upnik v pritožbi navaja, da je bila skupaj z vpisom hipoteke predlagana in s sklepom Dn ... z dne 25. 10. 2010 dovoljena tudi zaznamba neposredne izvršljivosti, ter meni, da morebitna napaka pri prepisovanju sklepa Dn ... s strani zemljiškoknjižnega sodišča ob prepisovanju podatkov ter vzpostavitvi elektronske zemljiške knjige v letu 2011 ne more iti v njegovo škodo upniku in ne sme trpeti nobenih škodljivih posledic. S takimi navedbami v izvršilnem postopku upnik ne more uspeti, saj je izvršilno sodišče vezano na zemljiškoknjižno stanje3 in morebitnih nepravilnosti v zemljiškoknjižnih postopkih ne more ugotavljati, še manj pa odpravljati. Po pojasnjenem se ob dejstvu, da neposredna izvršljivost v zemljiški knjigi ni zaznamovana, za nerelevantnega izkaže predlagan dokaz z vpogledom v predlog in sklep o dovolitvi vpisa Dn ..., s katerim skuša upnik dokazati, da je bila zaznamba predlagana in dovoljena, saj, kot rečeno, morebitne napake pri sami izvedbi vpisa v izvršilnem postopku ni mogoče sanirati.
10. Glede na obrazloženo in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče upnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
1 Več T. Keresteš v: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 641. 2 Prim. VSL Sklep I Ip 1041/2017 z dne 24. 5. 2017, VSM sklep I Ip 256/2016 z dne 13. 9. 2016,... 3 Prim. VSL Sklep II Ip 553/2019 z dne 24. 4. 2019.