Jedro

Obvezne sestavine zahteve za denacionalizacijo določa ZDen v 1. odstavku 62. člena. Vlogo s temi predpisanimi sestavinami je treba obravnavati kot vsebinsko celoto.

V 2. in 3. odstavku 62. člena ZDen navedene listine predstavljajo priloge zahteve za denacionalizacijo in dokazujejo njeno utemeljenost.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo zahtevo predlagateljev za denacionalizacijo nepremičnin, vpisanih vl. št. 643 k.o. ..., ki obsega parcele št. 129, 132, 145/1 in 145/2 (njiva, dva travnika in nerodovitno) v skupni površini 4562 m2, ker je ugotovilo, da je bila vložena po izteku zakonskega roka iz 64. člena ZDen in sicer šele 17.2.2004. Sodišče druge stopnje je takšen sklep potrdilo.

Predlagatelj je zoper sklep sodišča druge stopnje vložil revizijo. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve procesnih pravil. Trdi, da zahteve za denacionalizacijo glede nepremičnin, vpisanih v vl. št. 643 k.o. ..., ni vložil šele 17.2.2004, saj je zahtevo za denacionalizacijo vsega nacionaliziranega premoženja vložil že 3.3.1993, torej pravočasno, v njej pa se je skliceval na evidenčno vlogo z 15.10.1991, v kateri je pod 4. točko izrecno navedel tudi sporne nepremičnine s pripisom, da so morali nepremičnine, vpisane v vl. št. 643 k.o. ..., prodati C. C. in da te niso predmet (kasnejše) totalne razlastitve nepremičnin, navedenih v predhodnih točkah 1, 2 in 3; s tem je želel zgolj opozoriti, da gre za dve ločeni razlastitvi. To je potrdil, ko ga je sodišče prve stopnje 25.11.2005 zaslišalo. Na podlagi listin v spisu je sodišče prve stopnje napravilo napačne zaključke, sodišče druge stopnje pa jih je sprejelo kot pravilne. Postavilo se je na stališče, da mora zahteva za denacionalizacijo že ob vložitvi vsebovati navedbo premoženja, katerega vrnitev se zahteva, kot obligatorno sestavino. Vendar je jasno, da gre, če laična zahteva (kakršna je bila predlagateljeva) tega ne vsebuje, za nepopolno vlogo in bi moralo sodišče zahtevati dopolnitev zahteve. To je sodišče druge stopnje, ko je razveljavilo prvi sklep o zavrženju predlagateljeve zahteve, sodišču prve stopnje tudi naložilo; naložilo mu je tudi, da ugotovi 1.) kaj vsebujejo podatki v prilogah 4-6, vloženih k 2. in 3. točki zahteve; 2.) ali je bila prijava s podatki o prisilni razlastitvi sestavni del zahteve za denacionalizacijo in 3.) kaj pomeni navedba pod 4. točko zahteve. Sodišče prve stopnje ni ravnalo po napotitvah pritožbenega sodišča in teh okoliščin ni pravilno in popolno ugotovilo. S tem, ko je takšno ravnanje sprejelo, je sodišče druge stopnje kršilo procesne predpise, poleg tega pa je napačno uporabilo materialnopravne določbe 61., 62. in 64. člena ZDen.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je utemeljena.

Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je predlagatelj jo pred uveljavitvijo ZDen s tako imenovano evidenčno vlogo z dne 15.10.1992, ki je naslovil "Prijava s podatki o prisilni razlastitvi" in je vložil pri upravnem organu, priglasil premoženje, ki mu je bilo prisilno razlaščeno, nato pa je po uveljavitvi ZDen pri istem upravnem organu 3.3.1993 vložil zahtevo za denacionalizacijo. V zahtevi za denacionalizacijo z dne 3.3.1993 v 1. točki formularja, v kateri je navedel podatke o premoženju, na katerega se zahteva nanaša, ni navedel sedaj spornih nepremičnin (vl. 643 k.o. ...). Je pa zahtevo (v formularju) dopolnil še s pojasnili k posameznim točkam zahteve in z utemeljitvijo zahteve, v kateri se sklicuje na že omenjeno prijavo z dne 15.10.1991, ki jo je v fotokopiji tudi priložil. Priložil ji je tudi nekatere listine iz drugega in tretjega odstavka 62. člena ZDen, ki se nanašajo na nepremičnine, vpisane v vl. št. 643 k.o. .... (poleg tistih, ki se nanašajo na nepremičnine, ki jih je v 1. točki zahteve izrecno navedel). Upravni organ (ki je odločal o vrnitvi preostalih nepremičnin), je zadevo 2.6.2003 odstopil sodišču, naj "po določbah 5. člena ZDen odloči še o vrnitvi nepremičnin, vpisanih v vl. št. 643 k.o. ..., ki jih je bil predlagatelj (s solastniki) prisiljen prodati C. C., o čemer je bila 8.6.1963 sklenjena prodajna pogodba".

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da nepremičnine, vpisane v vl. št. 643 k.o. ..., niso bile predmet ne zahteve za denacionalizacijo z dne 3.3.1993 in ne predhodne prijave (t.i. evidenčne vloge) z dne 15.10.1991 (v čemer mu je sodišče druge stopnje pritrdilo) in da je vrnitev teh nepremičnin predlagatelj prvikrat zahteval šele z vlogo sodišču z dne 7.2.2004, torej po izteku prekluzivnega roka iz 64. člena ZDen. Zato je zahtevo zavrglo.

Bistvo spora je v vprašanju, ali je predmet zahteve za denacionalizacijo z dne 3.3.1993 tudi premoženje, vpisano v vl. št. 643 k.o. ... (pa je bila zahteva le nepopolna in bi moralo sodišče poskrbeti za dopolnitev po 108. členu ZPP) ali to premoženje sploh ni bilo predmet zahteve.

V postopku denacionalizacije velja načelo dispozitivnosti: postopek se začne in vodi po volji stranke in v okviru njene zahteve. Obvezne sestavine zahteve, ki jih določa ZDen v prvem odstavku 62. člena, so: - podatki o premoženju, na katero se zahteva nanaša, - podatki o pravnem temelju podržavljenja, - podatki o pravnem temelju pravice do vrnitve in - izjava o tem, v kateri obliki se zahteva vrnitev.

V drugem in tretjem odstavku istega člena je določeno, katere priloge morajo biti zahtevi priložene.

Zahteva za denacionalizacijo, ki jo je predlagatelj na upravni organ vložil znotraj prekluzivnega roka iz 64. člena ZDen (3.3.1993), obsega 6 listov: formular, ki ga je izpolnil in več listov, s katerimi je vsebino formularja dopolnil in argumentiral. Ti listi glede na njihovo vsebino ne predstavljajo prilog zahteve, kot jih je, ko se je v formularnem delu zahteve skliceval nanje, laično poimenoval predlagatelj. Tako sestavljeni zahtevi, ki jo je treba obravnavati kot celoto, je predlagatelj dodal še priloge iz drugega odstavka 62. člena ZDen, s katerimi je dokazoval utemeljenost zahteve in ki se delno nanašajo tudi na sporne nepremičnine. Res je, da v formularnem delu zahteve v rubriki "Podatki o premoženju, na katero se zahteva nanaša", nepremičnin, vpisanih v vložek 643 k.o. .... ni navedel, vendar se je v rubrikah "Podatki o pravnem temelju pravice do vrnitve" in "Navedba ostalih podatkov, pomembnih pri odločanju o zahtevi", skliceval na del zahteve na 4. strani le-te. Ta je del t.i. evidenčne vloge z dne 15.10.1991, v njej pa so med zahtevanimi nepremičninami v 4. točki navedene tudi sporne nepremičnine. Dostavek v tej točki, ki se glasi: "Zemljo pod 4 s površino 4562 m2 smo morali l. 1963 prodati C. C. in ni predmet prijave o totalni razlastitvi po točkah 1,2 in 3", ne pomeni izključitve navedenega premoženja iz zahteve, ampak pojasnilo o (sicer nespornem) dejstvu, da je bila glede njih, za razliko od nepremičnin iz predhodnih treh točk, ki so bile razlaščene z odločbo, sklenjena pogodba.

Revizija torej utemeljeno uveljavlja, da je bilo zavrženje zahteve iz razloga, ker naj bi bila ta vložena po preteku prekluzivnega roka (zaradi česar še ni bilo preizkušeno, ali je bila sicer formalno pravilna in popolna), v nasprotju z določbami 64. člena ZDen. Revizijsko sodišče ji je zato ugodilo, sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu v ponovno odločanje (drugi odstavek 380. člena ZPP).