Jedro

V kolikor policisti, ki ne opravljajo nalog kot pooblaščene osebe za raziskavo določenega kaznivega dejanja, opravijo med drugim razgovor z osebo, ki kasneje nastopa kot osumljenka, tej osebi niso dolžni dati pravnega pouka po četrtem odstavku 148. člena ZKP. Razgovor opravljajo kot delavci organa, pri katerem se je pojavil sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, in ne kot pooblaščeni policisti, ki bi ta sum raziskovali.

Izrek

Pritožba zagovornikov obdolžene A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani predlog zagovornikov obdolžene A. A. za izločitev dokazov na list. št. 8-10, 21-22 in 95-99 zavrnilo.

2. Zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje so se pritožili zagovorniki obdolženke zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izločitev dokazov, podrejeno pa so predlagali, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožniki v svoji pritožbi obrazlagajo pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga utemeljujejo z navajanjem, da so v listinah od 8-10 in 21-22 izjave obdolženke, ki so bile pridobljene s strani policistov Generalne policijske uprave. Oba policista sta bila zadolžena za notranjo zaščito postopkov in odklonskih ravnanj policistov in sta od takrat osumljene zbirala obvestila, ne da bi osumljenki dala pravni pouk po določilih četrtega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), čeprav je bil sum nanjo že osredotočen.

5. Takšna zatrjevanja pritožnikov ne vnašajo dvoma v pravilno odločitev sodišča prve stopnje. Le-to je pravilno ugotovilo, da sta bila policista B. B. in C. C. višja policijska inšpektorja pri Službi generalnega direktorja policije v času, ko sta opravila razgovor z osebami, ki so sodelovale pri poslovanju z denarjem blagajne vzajemne pomoči. Uradni zaznamki o razgovorih pa so bili z dopisom policista C. C. posredovani Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS, skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Iz teh uradnih zaznamkov je nedvomno razvidno, da so bili razgovori z osebami, ki so sodelovale pri poslovanju z denarnimi sredstvi blagajne vzajemne pomoči, vodeni izključno zaradi pridobivanja informacij kako je poslovanje potekalo. Policista pa tega razgovora nista opravljala kot policista, ki raziskujeta kaznivo dejanje, ampak kot osebi, katerima je delodajalec naročil, da opravita poizvedbe v zvezi z sumom, da naj bi se v zvezi z denarnimi sredstvi blagajne vzajemne pomoči dogajale nepravilnosti. Torej nista delala v okviru policijskih pooblastil, kot to skušajo prikazati pritožniki, ampak kot uslužbenca organa, kjer se je pojavil sum, da je prišlo pri uporabi sredstev blagajne vzajemne pomoči do suma kaznivega dejanja. Glede na to, da policista te naloge nista opravljala kot pooblaščena policista za raziskavo suma kaznivega dejanja, nista bila dolžna obdolženi A. A. dajati pravnega pouka po četrtem odstavku 148. člena ZKP, kot so to pravilno storili policisti Specializiranega oddelka višjega državnega tožilstva v skladu z določili Zakona o državnem tožilstvu v zvezi z določili 148. člena ZKP. Tudi iz poročila o ravnanju obdolžene A. A. in drugih oseb (list. št. 8-10) je razvidno, da je bilo to poročilo napisano na podlagi zbranih podatkov, ki jih je Služba generalnega direktorja policije zbrala kot delodajalec in ne preiskovalec suma kaznivega dejanja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da niso podani pogoji določeni v drugem odstavku 18. člena ZKP v povezavi z 83. členom ZKP. Ti podatki pa so bili posredovani v skladu z določili 10.a člena Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1), pristojnemu državnemu tožilstvu, ki je kasneje vodilo predkazenski postopek.

6. Zato so navedbe pritožnika, da je bil sum že osredotočen na obdolženo A. A. in da bi ji zato morali uslužbenci policije, ko so z njo opravljali razgovor podati pravni pouk v skladu z četrtim odstavkom 148. člena ZKP, neutemeljene.

7. Odločitev sodišča prve stopnje v delu, kjer je zavrnilo tudi predlog, da se izločijo listine na list. št. 95-99, pa pritožniki ne izpodbijajo, je pa sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni podan nobeden od zakonsko predvidenih razlogov za izločitev teh listin.

8. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornikov obdolžene A. A. zavrnilo kot neutemeljeno.