Jedro

V postopku zaradi delitve solastnega premoženja obstaja spor o predmetu delitve, ker nasprotni udeleženec trdi, da je celotna nepremičnina v solasti udeležencev po deležih, razvidnih iz zemljiške knjige, predlagatelja pa kot svoje premoženje (premoženje v njuni izključni lasti) izločata del te nepremičnine – hišo z zemljiščem, ki je potrebno za njeno redno uporabo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je prekinilo nepravdni postopek zaradi delitve solastnega premoženja in prvo predlagateljico napotilo, da zaradi uveljavljanja večjega solastninskega deleža na predmetu delitve, kot izhaja iz zemljiške knjige, sproži pravdni postopek.

Pritožuje se nasprotni udeleženec. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zatrjuje, da pogoji za prekinitev postopka in napotitev na pravdo niso podani. Sodišču prve stopnje očita kršitev 2. odstavka 118. čl. Zakona o nepravdnem postopku. Meni, da v tovrstnem postopku lahko obstoji bodisi spor o predmetu delitve bodisi o velikosti deležev, pojmovno pa je izključeno, da obstoji spor o obojem. Navedbe predlagateljice varirajo in so nejasne ter iz njih ni mogoče ugotoviti, ali uveljavlja na predmetu delitve večji delež, ali pa je sporen predmet delitve. Ker to ni razčiščeno, je nasproti udeleženec ostal v pravni negotovosti glede podlage za prekinitev nepravdnega postopka in s tem glede vrste in obsega tožbenega zahtevka, kar je pomembno za ugotavljanje pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Iz trditev udeležencev je razvidno, da obstaja spor o predmetu delitve. Nasproti udeleženec trdi, da sta nepremičnini parc. št. 29 in 35 k.o. Č. v solasti udeležencev v celoti – vse zemljišče skupaj z njegovimi sestavinami in sicer v deležih, kot so razvidni iz zemljiške knjige (navedbe na naroku dne 13. 09. 2010). Predlagatelja trdita, da imata del teh nepremičnin (stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem, potrebnim za njeno redno uporabo) v izključni lasti (vloga z dne 06. 09. 2010), ostali del parc. št. 29 k.o. Č. pa v solasti po deležih, razvidnih iz zemljiške knjige (predlog in ostale vloge). Tak dejanski stan terja prekinitev postopka in napotitev obeh predlagateljev na pravdo glede predmeta delitve.

Napotitveni sklep bi bil bolj razumljiv, če bi prekinitev postopka utemeljeval s sporom o predmetu delitve in ne z velikostjo solastninskega deleža. Ker pa bo z izločitvijo tistega dela nepremičnine, ki ga imata predlagatelja v izključni lasti (uveljavitvijo večjega solastninskega deleža na delu nepremičnine), determiniran tudi del, ki je v solasti, razlogov za poseganje v odločitev prvostopenjskega sodišča ni. Razen tega predlagateljica na navodilo glede vsebine tožbe, na katero je napotena, ni vezana. Napotitveni sklep ne determinira niti pasivne legitimacije v pravdnem postopku, saj tudi v tem delu predlagateljica na napotitveni sklep ni vezana. Opozoriti velja, da bosta lastninsko tožbo morala vložiti oba predlagatelja, ker nobeden od njiju ne soglaša, da je predmet delitve celotna nepremičnina parc. št. 29 in parc. št. 35 k.o. Č.; oba trdita, da imata na delu parc. št. 29 in parc. št. 35 k.o. Č. taka solastninska deleža, da ta del ni predmet delitve. Oba predlagatelja bosta zato v pravdi udeležena na aktivni strani in ne drugi predlagatelj na pasivni strani, kot to izhaja iz izpodbijanega sklepa. Napotitev drugega predlagatelja na pravdo ni pogoj za njegovo uveljavljanje lastninske pravice.

Pritožbi ni mogoče pritrditi niti v tem, da so trditve predlagateljev nejasne. V teku postopka sta predlagatelja res spremenila svoje trditve o predmetu delitve, kar pa na jasnost trditvene podlage, podane na aktivni strani, ni vplivalo. V predlogu sta predlagatelja zatrjevala solastništvo nepremičnin parc. št. 29 in 35 k.o. Č. v celoti, v vlogi z dne 06. 09. 2010 pa iz delitve izločila hišo in zemljišče, potrebno za njeno normalno uporabo, ker ta del (po njunih trditvah) zaradi njune izključne lastninske pravice ne more biti predmet delitve.

Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku pritožba zavrnjena.