Jedro

Zmotno je pritožbeno stališče, da bi smel izvedenec izvesti ogled le v navzočnosti obeh strank. Res je sicer, da je treba tudi stranki, ki ima v pravdi pooblaščenca, omogočiti, da osebno sodeluje pri dokazovanju z izvedencem, razen takrat, ko to glede na naravo izvedenskega mnenja ni izvedljivo ali ni primerno. Čeprav tožnik (doslej) te možnosti ni imel, pa njegov pritožbeni dvom o dokazni vrednosti izdelanega izvedenskega mnenja nima nobenega vpliva na odmero in plačilo izvedenine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Toženci krijejo sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izvedencu in cenilcu V.S. za opravljeno izvedensko delo odmerilo skupaj 632,67 EUR, kar vključuje nagrado in stroške ter 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Odredilo je, da se navedeni znesek izplača iz predujma, ki ga je v ta namen založil tožnik.

2. Zoper takšno odločitev se je pravočasno pritožil tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga zavrnitev izpodbijanega sklepa. Izvedenec svojega dela ni opravil v skladu z zakonom in sklepom sodišča z dne 13.7.2011. Nepremičnino si je namreč ogledal brez tožnika, ki mu toženci niso dopustili vstopa, in kljub tožnikovemu opozorilu, naj z delom počaka, dokler sodišče ne bo izdalo ustrezne odredbe, saj tožnik njegovega izvedenskega mnenja sicer ne bo priznal. Ker torej izvedenec svojega dela še ni končal, ni upravičen do plačila. Tudi sodišče ni izdalo predlagane odredbe, s čimer je kršilo načelo kontradiktornosti in enakopravnosti strank v postopku. Tožnik ni mogel sodelovati pri izvedbi dokaza, zato ne more podati argumentiranih pripomb k izvedenskemu mnenju. Nasprotuje pa tudi plačilu iz založenega predujma, saj gre za stroške, ki so jih krivdno povzročili sami toženci.

3. Toženci v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev. Sklicujejo se na ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja. Tožnikova neprisotnost pri ogledu ni vplivala na delo izvedenca. Posebni stroški zaradi tega niso nastali, saj je izvedenec svoje ugotovitve zavaroval s slikovnim materialom, ki ga je vključil v izvedensko mnenje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izvedenec, ki na zahtevo sodišča v dokaznem postopku poda svoj izvid in mnenje, ima za to delo po prvem odstavku 249. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (ZPP) med drugim pravico do nagrade in do povračila materialnih stroškov. V obravnavanem primeru je izvedenec po ogledu sporne nepremičnine izdelal izvedensko mnenje, v katerem je izčrpno, natančno in razumljivo odgovoril na vsa vprašanja, ki mu jih je zastavilo sodišče. O ogledu je tudi vnaprej obvestil obe pravdni stranki, s čimer je v celoti izpolnil svojo nalogo, določeno v sklepu sodišča z dne 13.7.2011. 6. Tožnik po navedenem neupravičeno odreka izvedencu pravico do plačila za opravljeno delo. Zmotno je namreč pritožbeno stališče, da bi smel izvedenec izvesti ogled le v navzočnosti obeh strank. Tega sodišče od izvedenca niti ni zahtevalo. Pritožbena trditev, da izvedenec svojega dela ni opravil v skladu z zakonom, pa je ostala neobrazložena, zato nanjo ni mogoče odgovoriti. Res je sicer, da je treba tudi stranki, ki ima v pravdi pooblaščenca, omogočiti, da osebno sodeluje pri dokazovanju z izvedencem, razen takrat, ko to glede na naravo izvedenskega mnenja ni izvedljivo ali ni primerno. Čeprav tožnik (doslej) te možnosti ni imel, pa njegov pritožbeni dvom o dokazni vrednosti izdelanega izvedenskega mnenja nima nobenega vpliva na odmero in plačilo izvedenine. Enako velja za dejstvo, da sodišče ni izdalo odredbe, ki jo je tožnik predlagal potem, ko so mu toženci preprečili udeležbo pri ogledu. Sicer pa zoper stranko v dokaznem postopku niso dovoljeni nobeni prisilni ukrepi; njeno ravnanje ali opustitve sodišče presoja ob upoštevanju pravila o dokaznem bremenu.

7. Ker je dokaz z izvedencem predlagal tožnik, je sodišče prve stopnje plačilo izvedenine iz založenega predujma odredilo v skladu z drugim odstavkom 249. člena ZPP in v zvezi s tretjim odstavkom 242. člena istega zakona. Ti stroški bi nastali v vsakem primeru in jih zato tožnik ne more prevaliti na tožence. Če se bo v nadaljevanju postopka izkazalo, da je zaradi ravnanja tožencev ob ogledu 29.8.2011 treba dokazovanje z izvedencem ponoviti ali dopolniti, pa bo sodišče to okoliščino upoštevalo takrat, ko bo moralo v ta namen terjati nov oziroma dodaten predujem.

8. Pritožbeni razlogi torej niso podani, zato je sodišče druge stopnje tožnikovo pritožbo zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep.

9.Odgovor tožencev na pritožbo ni ničesar prispeval k odločitvi o pritožbi. Stroški zanj niso bili smotrni, zato jih morajo toženci po prvem odstavku 165. člena ZPP in v zvezi s 155. členom istega zakona kriti sami.

(1) Ur. list RS, št. 73/2007-UPB3 in 45/2008