Jedro

Bistvena za odločitev v tej zadevi je ugotovitev, da ima toženka dovolj sredstev za življenje, saj je leta 2001 sklenila izročilno pogodbo s svojim sinom ter si tako pogodbeno zagotovila tudi kritje tekočih življenjskih potrebščin. Pri tem ne gre za to, da bi se s pogodbo izključila tožnikova zakonska obveznost preživljanja toženke; dejstvo, da ima toženka zagotovljeno preskrbo pri sinu, pomeni, da ni brez sredstev za življenje in da zato ni izpolnjen pogoj, ki ga 81. čl. ZZZDR določa za uveljavljanje preživnine enega zakonca nasproti drugemu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku ter razvezalo zakonsko zvezo med pravdnima strankama, zavrnilo pa je nasprotni tožbeni zahtevek toženke, da ji je tožnik od 1.6.2005 dalje dolžan plačevati mesečno preživnino v znesku 208,65 EUR. Sodišče je sicer ugotovilo, da toženka ne razpolaga z dovolj sredstvi za življenje, da v zvezi z določbo 81.a člena ZZZDR ni ugotoviti vzrokov, zaradi katerih bi bila odmera preživnine neupravičena, da bi tožnik bil zmožen plačevati preživnino, vendar pa so ugotovitve, da polnoletna sinova toženki pomagata tako denarno kot tudi sicer, da pravdni stranki že vrsto let ne živita skupaj in je toženka že v teh letih živela brez pomoči tožnika ter da je v zameno za oskrbo toženka enemu od sinov izročila svoj solastninski delež na stanovanjski hiši, narekovale zavrnitev njenega zahtevka.

Višje sodišče je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s stališčem sodišča prve stopnje, da je v skladu z 81. členom ZZZDR potrebno „sredstva za življenje“ razlagati na način, da ne zajemajo le rednih mesečnih prihodkov, temveč tudi vse ostale okoliščine primera, konkretno, da se je toženka od odselitve tožnika leta 1997 do začetka te pravde leta 2005 preživljala sama ter da je toženka s sinovoma sklenila izročilno pogodbo, s katero si je pogodbeno zagotovila tako služnostno pravico stanovanja, postrežbo in oskrbo v primeru bolezni ali starostne onemoglosti kot tudi kritje tekočih življenjskih potrebščin. Višje sodišče je pritrdilo sodišču prve stopnje, da v tem primeru ni mogoče govoriti o primarni toženčevi preživninski obveznosti.

Tožena stranka je vložila revizijo proti sodbi sodišča druge stopnje in uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Revidentka je mnenja, da sta sodišči povsem napačno ocenili izpolnjevanje pogojev po 81. členu ZZZDR v zvezi s pravico do preživnine, pri čemer je obrazložitev predvsem prvostopenjske sodbe in posledično tudi drugostopenjske sodbe sama s sabo v nasprotju, saj ji sodišče kljub ugotovitvam, da obstajajo vsi pogoji, da bi ji preživnina pripadla, da plačevanje preživnine ne bi ogrozilo tožnika ter da ne obstajajo razlogi, ki bi kazali na to, da bi bilo krivično od tožnika terjati preživnino, preživnine ni dosodilo. Dolžnost zakonca v primerjavi z dolžnostjo otrok poskrbeti za toženkino preživljanje je primarna, poleg tega pa je tožnik tisti, ki preprečuje toženkinemu sinu, da bi izpolnjeval svojo dolžnost preživljanja po izročilni pogodbi, saj mu onemogoča vstop na te nepremičnine. Revidentka opozarja na nerazumljivost obrazložitve sodišča v smeri, da ker pogodba med toženko in sinom obstoji, obstoji tudi obveznost preživljanja, pri čemer naj dejanska nezmožnost izvrševanja na to dejstvo ne bi vplivala, saj bi se morebitni spori v tej zvezi morali reševati pred pristojnim sodiščem ter da naj v konkretnem primeru ne bi obstajala primarna preživninska obveznost njenega zakonca, ker je toženka upravičena izpolnitev pogodbe terjati od sina. Zato tožena stranka predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da njenemu zahtevku po nasprotni tožbi v celoti ugodi.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 do 43/06; v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Bistvena za odločitev v tej zadevi je ugotovitev, da ima toženka dovolj sredstev za življenje, saj je leta 2001 sklenila izročilno pogodbo s svojim sinom ter si tako pogodbeno zagotovila tudi kritje tekočih življenjskih potrebščin. Pri tem ne gre za to, da bi se s pogodbo izključila tožnikova zakonska obveznost preživljanja toženke; dejstvo, da ima toženka zagotovljeno preskrbo pri sinu, pomeni, da ni brez sredstev za življenje in da zato ni izpolnjen pogoj, ki ga 81. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04, v nadaljevanju ZZZDR) določa za uveljavljanje preživnine enega zakonca nasproti drugemu. Zakonec, ki je preskrbljen, ne more od drugega zakonca uveljavljati preživnine, četudi brez svoje krivde ni zaposlen ali je nesposoben za delo. Dejstvo, da sinova materi pomagata, ni bistveno, saj je ta pomoč subsidiarna v primerjavi z morebitno obvezo enega zakonca nasproti drugem in v bodoče negotova. Kar se izkaže v tej zadevi za bistveno, je dejstvo sklenjene izročilne pogodbe, po kateri sta sinova dolžna kriti tekoče življenjske stroške matere.

Uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Po 81. členu ZZZDR določi sodišče ob razvezi zakonske zveze preživnino nepreskrbljenemu zakoncu, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. Pri odločanju o pravici do preživnine je treba kompleksno ocenjevati premoženjske in socialne razmere v času trajanja zakonske skupnosti in upoštevati spremembe, do katerih pride zaradi razveze zakonske zveze. Pri tem ni mogoče prezreti časa, ki je pretekel med prenehanjem življenjske skupnosti zakoncev do vložitve tožbe na razvezo zakonske zveze (tako tudi II Ips 15/93 in II Ips 570/95). Tožnik je vložil tožbo 24.5.2005 in med pravdnima strankama ni spora o tem, da se je od toženke odselil leta 1997. Zaradi razveze zakonske zveze se torej toženkine premoženjske razmere niso v ničemer spremenile, saj sta zakonca že daljše razdobje pred tem živela narazen in bila ekonomsko neodvisna drug od drugega.

Glede na ugotovitev, da ni izpolnjen pogoj nepreskrbljenosti po 81. čl. ZZZDR, tožnica po nasprotni tožbi ne more uveljavljati od toženca preživnine. Zato revizijsko sodišče šteje, da ni pogojev za plačevanje preživnine po 81. členu ZZZDR.

Revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka prav tako ni podan. Iz obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje povsem jasno izhaja, da se strinja z razlogi sodišča prve stopnje in da je bilo ob ugotoviti, da toženka razpolaga s sredstvi za življenje, potrebno tožbeni zahtevek tožnice zavrniti, saj za presojo tega dejstva niso odločilni le redni mesečni prihodki, temveč tudi ostale okoliščine primera. Takšna ugotovitev smiselno izhaja tudi iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje in je zato ni utemeljen revizijski očitek, da sta si obrazložitvi sodb sodišča prve in druge stopnje v nasprotju.

Ker se po obrazloženem izkaže, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je bilo treba toženkino revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.