27. 9. 2011

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Matica Oblaka, Ribnica, ki ga zastopa Vanja Radanovič, odvetnik v Ljubljani, na seji 27. septembra 2011

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Okrajnega sodišča v Kočevju št. ZSV 39/2009 z dne 22. 2. 2010 in sodbo Okrajnega sodišča v Kočevju št. ZSV 40/2009 z dne 22. 2. 2010 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega in osmega odstavka 65. člena ter 139. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 21/08 – popr. in 108/09) ter drugega in petega odstavka 30. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 58/09 in 36/10) se zavrže.

3.Pritožnik oziroma pobudnik sam nosi svoje stroške postopka.

OBRAZLOŽITEV

Pritožnik oziroma pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedena posamična akta, s katerima je sodišče zavrnilo zahtevi za sodno varstvo, vloženi zoper plačilna naloga, ki sta bila izdana zaradi prekrškov po petem odstavku 83. člena, petem odstavku 30. člena, tretjem odstavku 27. člena in petem odstavku 25. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) ter prvem odstavku 7. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06 – ZJRM-1). Uveljavlja kršitev 22., 23., 25., 27. in 28. člena Ustave. Meni, da gre v njegovem primeru za odločanje o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Odločitev Ustavnega sodišča naj bi bila pomembna z vidika natančnejše določitve vsebine in obsega minimalnih procesnih jamstev, ki jih morajo sodišča zagotoviti, ko odločajo po 65. členu Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega in osmega odstavka 65. člena in 139. člena ZP-1.[1] Uveljavlja neskladje izpodbijanih določb s četrtim odstavkom 15. člena, 22. in 25. členom ter tretjo alinejo 29. člena Ustave. Pobudnik izpodbija tudi drugi in peti odstavek 30. člena ZVCP-1 in uveljavlja njuno neskladje z 2. členom in prvim odstavkom 28. člena Ustave.[2] Pravni interes utemeljuje s sklicevanjem na izpodbijane posamične akte. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijane določbe odpravi. Predlaga tudi, naj se mu povrnejo odvetniški stroški.

Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po četrti alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da gre za tak primer, če gre za posamične akte, izdane v zadevah prekrškov. Za taka akta gre v zadevi pritožnika. Pritožnik predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe po tretjem odstavku 55.a člena ZUstS. Po tej določbi bi šlo za posebej utemeljen primer, če bi šlo za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki bi presegalo pomen konkretne zadeve. Tega pogoja pritožnik ni izkazal. To, da hkrati vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti navedenih predpisov, sámo po sebi izjemne obravnave ne utemelji. Ker ustavna pritožba ni dovoljena, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora pobudnik izkazati, da bo morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja. Na podlagi 47. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče presoja predpise, ki so prenehali veljati ali so bili spremenjeni ali dopolnjeni, če niso bile odpravljene posledice njihove protiustavnosti oziroma nezakonitosti. Pobudnik mora za presojo takega predpisa izkazati pravovarstveno potrebo.

Pravni interes oziroma pravovarstvena potreba pobudnika za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb sta temeljila na hkrati vloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče kot nedovoljeno zavrglo. Glede na to morebitna razveljavitev oziroma ugotovitev protiustavnosti izpodbijanih določb v zadevi pobudnika ne bi več mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa oziroma pravovarstvene potrebe za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

V skladu s prvim odstavkom 34. člena ZUstS v postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Na podlagi prvega odstavka 49. člena ZUstS se ta določba uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker niso podani razlogi za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 55.a člena, tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07 in 54/10) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik

[1]Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 9/11 – ZP-1G) je izpodbijani osmi odstavek 65. člena postal deveti odstavek 65. člena ZP-1.

[2]Izpodbijani določbi sta prenehali veljati z uveljavitvijo Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/10 – ZPrCP).