Jedro

Skladno s prvim odstavkom 27. člena ZIZ mora upnik, če ima dolžnik po izvršilnem naslovu pravico izbirati med več predmeti svoje obveznosti, v predlogu za izvršbo označiti predmet, s katerim naj bo obveznost izpolnjena. Dolžnik ima pravico izbire, vse dokler upnik ni vsaj delno prejel predmeta, ki ga je v predlogu za izvršbo zahteval. Alternativna obveznost je obveznost z več predmeti, dolžnik pa je prost obveznosti, če izpolni en predmet. Z namenom izpolnitve obveznosti po izvršilnem naslovu je upnik sicer predlagal izvršbo, vendar pa v prvi vrsti niti ni povsem jasno označil predmeta, s katerim naj se obveznost izpolni, saj je po eni strani predlagal, da se dolžniku naloži vgradnja cilindričnega vložka (ključavnice), ki je bil vgrajen pred motilnim ravnanjem, kumulativno k temu pa še izročitev ključev, kar pa je del druge, alternativno določene obveznosti dolžnika. Že iz tega razloga njegov predlog za izvršbo ni povsem ustrezal določilom 27. člena ZIZ. Poleg tega pa upnik za opravo izvršbe tudi ni predlagal pravilnega izvršilnega sredstva. Ker gre za nenadomestno obveznost, bi upnik za izterjavo obveznosti moral predlagati izvršbo z izterjavo denarne kazni po 226. členu ZIZ, sam pa je predlagal izvršbo z napačnim izvršilnim sredstvom, t.j. opravo izvršbe z izvršiteljem. Sredstvo izvršbe je materialna predpostavka izvršbe, zato upnika niti ne bi bilo mogoče pozivati k popravi predloga.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru ugodi, sklep o izvršbi pa se razveljavi in se predlog za izvršbo zavrne.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: _"Ugovoru se ugodi in se sklep o izvršbi z dne 28. 12. 2022 v točki 1. A. I. spremeni tako, da se glasi: "Dolžnik je dolžan v roku 24 ur od prejema sklepa o izvršbi vgraditi cilindrični vložek (ključavnico) na vhodnih vratih stanovanjske hiše na naslovu Ulica 2, N. (z ID znakom parcela 1), ki je bil vgrajen pred motilnim ravnanjem, tako da bo lahko upnik ponovno odklenil ali zaklenil vrata in bo imel nemoten vstop v hišo in nemoteno izvrševal posest." in v točki 3. spremeni tako, da se višina zneska, ki ga je dolžnik dolžan položiti pri sodišču zmanjša na 400,00 EUR ter se predlog za izvršbo z dne 23. 12. 2022 v presežku zavrne._ _II. Upnik mora dolžniku v roku 8 dni povrniti stroške ugovornega postopka v višini 204,33 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku tega roka do plačila."_

2. Zoper I. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da dolžnik glede odločitve, da se ugovoru ugodi, sklepa ne izpodbija, saj je pravilen. Prav tako je sklep pravilen v delu glede stroškov postopka v zvezi z ugovorom (II. točka izreka). Napačen pa je v delu, v katerem je sodišče sklep o izvršbi z dne 28. 12. 2022 spremenilo. Dolžnik se z argumenti sodišča za to, da je ugovoru ugodilo, strinja in same odločitve o ugoditvi ugovoru ne izpodbija. Vendar pa je sodišče nepravilnost sklepa o izvršbi napačno sankcioniralo. Sodišče je namreč ob ugoditvi ugovoru spremenilo sklep o izvršbi, tako da je poseglo v njegov izrek. Po mnenju dolžnika pa je takšno ravnanje nepravilno in je zato izpodbijani sklep v tem delu nezakonit. Sodišče namreč s posegom v izrek poseže v načelo dispozitivnosti. Glede na to, da je sodišče (pravilno) ugotovilo, da se upnikov predlog ne ujema oziroma je v nasprotju z izvršilnim naslovom, bi moralo predlog za izvršbo (v celoti) zavrniti. Bistveno je namreč, da predlog za izvršbo ni skladen z izvršilnim naslovom, zato je neutemeljen. Sodišče ne more in ne sme samo posegati v dispozicije strank torej v predlog upnika. Upnik je tisti, ki poda predlog, o katerem bo sodišče odločalo, in če ta predlog ni utemeljen z izvršilnim naslovom, ga mora sodišče zavrniti. Naslovno sodišče je torej kljub pravilnim razlogom in pravilni odločitvi, da se ugovoru ugodi, ravnalo nepravilno in nezakonito, ko je sklep o izvršbi spremenilo, namesto da bi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. Dolžnik zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v izpodbijanem delu spremeni, tako da ob ugoditvi ugovoru odloči, da se predlog za izvršbo zavrne, izvršilni postopek pa ustavi.

3. Upnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, vendar pa je pritožbi treba ugoditi iz drugih razlogov.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče poudarja, da so povsem neutemeljene dolžnikove pritožbene trditve, da izvršilno sodišče ob odločanju o ugovoru le-temu ne sme delno ugoditi, češ da naj bi tudi po ugovornem postopku zaradi načela dispozitivnosti izvršba lahko bila dovoljena zgolj točno na način, kot ga v predlogu za izvršbo predlaga upnik. Ugovoru zoper sklep o izvršbi je namreč v primeru, če upnik preseže zahtevek, ko mu ga priznava izvršilni naslov, skladno z ustaljeno sodno prakso mogoče tudi delno ugoditi tako, da je izvršba nato dovoljena skladno z izvršilnim naslovom. Na to skladno z drugim odstavkom 55. člena ZIZ izvršilno sodišče pazi celo po uradni dolžnosti. V praksi je sicer (namesto spreminjanja sklepa o izvršbi) pogostejša tehnika delne razveljavitve nepravilno dovoljenih delov sklepa o izvršbi in posledično delnih zavrnitev predloga za izvršbo, vendar pa tudi spreminjanje sklepa o izvršbi ni nedovoljeno (v konkretnem primeru je izrek sklepa nekoliko neroden, a je svoj namen glede na obrazložitev sklepa dosegel, četudi rezultat tega postopanja še vedno ni na pravilen način dovoljena izvršba, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju).

6. Izvršilni naslov (sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1505/2022 z dne 11. 11. 2022) dolžniku nalaga vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja nepremičnine k. o. X, parcela št. 1, in sicer z vgradnjo cilindričnega vložka (ključavnice) na vhodnih vratih stanovanjske hiše na naslovu Ulica 2, N., ki je bil vgrajen pred motilnim ravnanjem, oziroma (alternativno) tako, da upnika pooblasti, da na stroške dolžnika angažira tretjo osebo, da zamenja cilindrične vložke (ključavnice) na vhodnih vratih stanovanjske hiše na naslovu Ulica 2, N., in nato upniku izroči vse ključe novo nameščene ključavnice oziroma cilindričnih vložkov, tako da bo lahko upnik ponovno odklenil ali zaklenil vrata in bo ponovno imel nemoten vstop v hišo in bo lahko nemoteno izvrševal posest te hiše. V izvršilnem naslovu dolžniku naložena obveznost je torej alternativna.

7. Skladno s prvim odstavkom 27. člena ZIZ mora upnik, če ima dolžnik po izvršilnem naslovu pravico izbirati med več predmeti svoje obveznosti, v predlogu za izvršbo označiti predmet, s katerim naj bo obveznost izpolnjena. Dolžnik ima pravico izbire, vse dokler upnik ni vsaj delno prejel predmeta, ki ga je v predlogu za izvršbo zahteval. Alternativna obveznost je obveznost z več predmeti, dolžnik pa je prost obveznosti, če izpolni en predmet. Z namenom izpolnitve obveznosti po izvršilnem naslovu je upnik sicer predlagal izvršbo, vendar pa v prvi vrsti niti ni povsem jasno označil predmeta, s katerim naj se obveznost izpolni, saj je po eni strani predlagal, da se dolžniku naloži vgradnja cilindričnega vložka (ključavnice), ki je bil vgrajen pred motilnim ravnanjem, kumulativno k temu pa še izročitev ključev, kar pa je del druge, alternativno določene obveznosti dolžnika. Že iz tega razloga njegov predlog za izvršbo ni povsem ustrezal določilom 27. člena ZIZ.

8. Poleg tega pa upnik za opravo izvršbe tudi ni predlagal pravilnega izvršilnega sredstva. Ker gre za nenadomestno obveznost, bi upnik za izterjavo obveznosti moral predlagati izvršbo z izterjavo denarne kazni po 226. členu ZIZ, sam pa je predlagal izvršbo z napačnim izvršilnim sredstvom, t.j. opravo izvršbe z izvršiteljem. Sredstvo izvršbe je materialna predpostavka izvršbe, zato upnika niti ne bi bilo mogoče pozivati k popravi predloga.

9. Po pojasnjenem je pritožbi treba ugoditi, sklep pa spremeniti tako, da se ugovoru ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik bo lahko vložil nov, pravilen predlog za izvršbo.

10. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).