Jedro

Pravni interes je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka. Zato mora nanj paziti tudi sodišče druge stopnje. Z vpisom sklepa o prenosu v sodni register so delnice ex lege, torej na originaren način prešle na glavnega delničarja. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da so interesi upnikov zadostno zavarovani že v okviru obstoječih postopkov (s tožbo napadeni sklep o prenosu) brez izdaje začasne odredbe.

Pravdno upravičenje (legitimatio ad processum) pove, ali ima stranka sploh možnost uveljavljati meritorno odločitev in je procesna predpostavka. Če ta manjka sledi zavrženje tožbe ali smiselno predloga za izdajo začasne odredbe.

Z izgubo statusa delničarja se izgubi tudi pravico do vodenja pravd, ki se nanašajo na uveljavljanje ničnosti ali izpodbojnosti skupščinskih sklepov, razen v zvezi s izpodbijanjem skupščinskega sklepa, s katerim je bil prizadet njihov pravni položaj, to je sklepa o prenosu, na podlagi katerega so bili iztisnjeni kot manjšinski delničarji iz dolžnika. Ne morejo pa upniki kot iztisnjeni delničarji, kar pomeni, da to več niso, vlagati začasne odredbe z vsebino navedeno v izreku izpodbijanega sklepa.

Tako kot je začasna odredba oblikovana, je v nasprotju z materialnopravnimi določbami ZGD-1. Skupščinskih sklepov ne sprejema družba, ampak delničarji. Zato bi, če bi želeli pravilno oblikovati začasno odredbo, to morali naperiti zoper delničarje in ne zoper družbo.

Ker so upniki napadali pravilnost in zakonitost sklepa o prenosu, ne morejo z začasno odredbo zahtevati, da se v primeru uspeha z začasno odredbo nanje ponovno prenesejo delnice od glavnega delničarja in se glavnemu delničarju vrne plačana odpravnina.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upniki sami nosijo pritožbene stroške in so nerazdelno dolžni dolžnikoma v 15-tih dneh povrniti pritožbene stroške v znesku 901,89 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Bistveno dejansko stanje

1. Upniki so manjšinski delničarji prvega dolžnika. Pred izključitvijo so imeli skupaj 5,04 odstotkov delnic. Drugi dolžnik P. d. d. (v nadaljevanju: glavni delničar) je skupaj s Konzorcijem delničarjev kot 93,63 odstotni delničar dal uspešno prevzemno ponudbo za delnice prvega dolžnika (v nadaljevanju: dolžnik) z oznako X. Prevzem je bil uspešno izveden, kar je potrdila Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: ATVP) s svojo odločbo z dne 28. 2. 2020, ki je postala pravnomočna 23. 3. 2020. Na skupščini dolžnika, 22. 5. 2020, je bil med drugim sprejet sklep o prenosu delnic na glavnega delničarja proti plačilu denarne odpravnine 3,00 EUR za delnico X Ta višina je enaka ceni v prevzemni ponudbi za delnice dolžnika. Pri Okrožnem sodišču v Ljubljani je bil 27. 5. 2020 s sklepom opr. št. Srg 0000/15058 v sodni register vpisan vpis skupščinskega sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja. Ta sklep še ni postal pravnomočen, ker je bila 3. 6. 2020 zoper registrski sklep vložena pritožba. KDD je 3. 6. 2020 že izvedla izključitev manjšinskih delničarjev iz dolžnika.

Izpodbijani sklep Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za izdajo sklepa o začasni odredbi s katerim naj bi dolžniku prepovedalo sprejem sklepa o potrditvi sklepa, sprejetega na skupščini dolžnika, 22. 5. 2020, navedenega v notarskem zapisniku notarja V. P., opr. št. Sv 272/20 z dne 22. 5. 2020. Po vsebini se navedeni sklep skupščine delničarjev dolžnika nanaša na prenos 29184 delnic X na glavnega delničarja proti plačilu denarne odpravnine do katere so upravičeni manjšinski delničarji. Z vpisom sklepa o prenosu navedenih delnic v sodni register se vseh 29184 delnic X v lasti manjšinskih delničarjev prenese na glavnega delničarja. Ta bo na podlagi vpisa sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev družbe v sodni register podal zahtevo Centralni klirinško depotni družbi, d. d. (v nadaljevanju: „KDD“) za prenos delnic manjšinskih delničarjev na račun glavnega delničarja, ki bo zagotovil denarno odpravnino vsem manjšinskim delničarjem, vse to v skladu z drugim odstavkom 23. člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (v nadaljevanju: ZNVP-1).

Glavni delničar ponuja za prenos delnic manjšinskih delničarjev denarno odpravnino v višini 3,00 EUR za vsako delnico X, ki je enaka ceni v prevzemni ponudbi za delnice družbe M. d. d., Ljubljana, katere izid je bil v časniku Delo objavljen 26. 2. 2020. Denarno odpravnino, bo v svojem imenu in za svoj račun v celoti zagotovil glavni delničar.

Če na delnicah X v lasti manjšinskega delničarja ne obstajajo pravice tretjih oseb, je upravičenec do denarne odpravnine manjšinski delničar. Če so na delnicah X kakršnekoli pravice tretjih oseb, se te pravice tretjih oseb izbrišejo hkrati s prenosom delnic X na glavnega delničarja, pri čemer se v primeru, če je izbrisano breme zastavna pravica, plačilo denarne odpravnine izvrši v korist zastavnega upnika, v drugih primerih pa se plačilo denarne odpravnine izvrši v korist manjšinskega delničarja, vse to v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZNVP-1. Glavni delničar izplača denarno odpravnino manjšinskim delničarjem takoj po vpisu tega sklepa o prenosu delnic X v sodni register. Glavni delničar priloži tudi izjavo s strani Banke I. d. d., (v nadaljevanju: „Banka“), s katero je banka solidarno odgovorna za izpolnitev obveznosti glavnega delničarja, da bo ustrezna denarna odpravnina nakazana vsem upravičencem.

Glavni delničar je dolžan navedene delnice v roku osmih dni od izdaje tega sklepa prenesti proti plačilu 3,00 EUR na delnico nazaj na številke trgovalnih računov manjšinskih delničarjev po posameznih članskih oznakah, odprtih pri I. d. d., in sicer eno delnico D, 12501 delnic Ž. B. in 12487 delnic I. P., vsem v roku treh dni od izdaje te začasne odredbe, sicer ta začasna odredba nadomesti njen prostovoljno izdan nalog za prenos in se KDD d. d. naloži, naj s trgovalnega računa glavnega delničarja na trgovalni račun navedenih oseb proti plačilu 3,00 EUR na delnico prenese število delnic navedenih pri posameznem delničarju.

Prenos naj se izvede tako in z namenom, da imetniki vseh navedenih delnic v odgovarjajočem številu ponovno postanejo: D, Ž. B. in I. P. (I. točka izreka).

V primeru kršitve te začasne odredbe se družbi M. d. d. izreče denarna kazen v višini 100.000,00 EUR vsaki ter odgovorni osebi družbe M. d. d., R. V., 10.000,00 EUR in se ta kazen ponavlja z vsako kršitvijo te začasne odredbe. Če dolžnik, ki je pravna oseba, ne plača denarne kazni v roku, ki ga določi sodišče, izterja sodišče denarno kazen, povečano za 50 % po uradni dolžnosti. Sklep o tako določeni denarni kazni je izvršilni naslov. Če dolžnik, ki je fizična oseba, ne plača izrečene kazni v roku, ki ga določi sodišče, se kazen izterja po uradni dolžnosti (II. točka izreka).

Udeleženec je dolžan v opravičilo te začasne odredbe do 30. 6. 2020 vložiti izpodbojno tožbo zoper sklep skupščine predlagatelja o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na družbo P. z dne 22. 5. 2020 in o tem v roku 15-tih dni od vložitve obvestiti sodišče, sicer bo sodišče ustavilo predmetni postopek zavarovanja in razveljavilo že opravljena dejanja (III. točka izreka). Ta začasna odredba velja še 30 dni po pravnomočnem zaključku postopka iz III. točke (IV. točka izreka).

Ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (V. točka izreka).

Družbi M. d. d. in družbi P. d. d. morata v osmih dneh od vročitve tega sklepa udeležencem D, Ž. B. in I. P. povrniti stroške postopka zavarovanja, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednje dne po izteku roka za izpolnitev do plačila (VI. točka izreka).

Sodišče je še sklenilo, da so upniki dolžni nerazdelno povrniti dolžnikoma stroške tega postopka v skupnem znesku 903,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi po preteku 15-dnevnega plačilnega roka (II. točka izreka).

2. Bistveni razlogi v izpodbijanem sklepu so, da upniki za predlagano začasno odredbo nimajo niti aktivne procesne legitimacije niti pravnega interesa. Aktivne procesne legitimacije nimajo zato, ker zaradi uspešne prevzemne ponudbe prevzemnika, glavnega delničarja, niso več delničarji prvega dolžnika.

3. Pravni interes jim je sodišče odreklo, ker je registrsko sodišče že vpisalo sklep o prenosu (A8) delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja. Zato s predlagano začasno odredbo zase ne morejo doseči boljšega pravnega položaja. Na pravni položaj upnikov bi lahko vplival le uspeh v postopku izpodbijanja sklepov o prenosu (drugi odstavek 387. člena v zvezi s 590. členom Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1).

4. Predlagana začasna odredba je tudi po vsebini nemogoča in v nasprotju z ZGD-1. Sklepe skupščine ne sprejema družba ampak njeni delničarji (292. člen ZGD-1). Dolžnik pa je priložil tudi notarski zapis opr. št. Sv 350/20 z dne 22. 6. 2020, iz katerega je razvidno, da so bili na 29. skupščini dolžnika potrjeni vsi sklepi 27. skupščine z dne 22. 5. 2020 (torej sporne skupščine). Za potrditev sklepov je glasovalo 100 % delnic z glasovalno pravico (B37). Preprečitve sprejema sklepa, ki bi potrdil sklep o prenosu, ni več mogoče doseči. Upniki naj bi izdano začasno odredbo opravičili z vložitvijo izpodbojne tožbe zoper sklep o prenosu. Posledično naj bi razveljavitev tega sklepa po njihovem mnenju imela za posledico prenos delnic iz glavnega delničarja nazaj na izključene delničarje.

5. Izpodbijani sklep o prenosu delnic na glavnega delničarja nima te vsebine. Zato upniki v začasni odredbi zahtevajo več, kot bi lahko zahtevali v glavnem postopku (s tožbo na izpodbijanje sklepa o prenosu).

6. Sodišče je zaključilo, da je začasna odredba nedopustna zaradi pomanjkanja aktivne procesne legitimacije upnikov, pravnega interesa in ker je po vsebini nemogoča. Odločilo je še o stroških postopka in naložilo upnikom, da dolžnikom solidarno povrnejo stroške za sestava odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe po Odvetniški tarifi (OT) in 22 % DDV od odvetniških storitev po OT. Sodišče je odločilo tudi o zakonskih zamudnih obrestih, če upniki ne bi pravočasno plačali odmerjenih stroškov dolžnikom.

7. Upniki so se zoper sklep pravočasno pritožili in so uveljavljali vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sodišču druge stopnje so predlagali, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi oziroma, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahtevali so povrnitev pritožbenih stroškov.

8. Dolžnik je na pritožbo odgovoril in sodišču druge stopnje predlagal, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Zahteval je povrnitev pritožbenih stroškov.

9. Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča druge stopnje O pravnem interesu upnikov

10. Pravni interes je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka.1 Zato mora nanj paziti tudi sodišče druge stopnje. Z vpisom sklepa o prenosu v sodni register, 27. 5. 2020,2 so delnice ex lege, torej na originaren način prešle na glavnega delničarja (tretji odstavek 387. člena ZGD-1). Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da so interesi upnikov zadostno zavarovani že v okviru obstoječih postopkov (s tožbo napadeni sklep o prenosu) brez izdaje začasne odredbe. Z dne 29. 5. 2020 vloženim predlogom za izdajo začasne odredbe s katerim so upniki želeli doseči prepoved sprejema sklepa o potrditvi izpodbijanega skupščinskega sklepa z dne 22. 5. 2020, ne bi mogli vplivati na že izdani sklep v registrskem postopku. Kasneje, 22. 6. 2020 je bil izpodbijani sklep z dne 22. 5. 2020 tudi potrjen na novi, 29 skupščini prvega dolžnika. Glede na tek postopka in 27. 7. 2020 izdan izpodbijani sklep, upniki ne bi mogli preprečiti potrditve sklepa čeprav bi sodišče prve stopnje njihovemu predlogu ugodilo. Zato, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, upniki za predlagano začasno odredbo niso imeli pravnega interes.

11. Upniki s pritožbo izpostavljajo, da je sodišče prve stopnje zmotno obrazložilo, da je prišlo do prenosa delnic na podlagi odločbe ATVP. To namreč ne drži. Sodišče je v nadaljevanju (točka 12) obrazložilo, da zaradi že izdanega sklepa o prenosu v registrskem postopku, upniki nimajo pravnega interesa za izdajo regulacijske začasne odredbe. Vse pritožbene trditve, ki se nanašajo na sodno varstvo pred Upravnim sodiščem v zvezi s prevzemno ponudbo pred ATVP so za odločitev v tem pritožbenem postopku pravno neodločilne. Povsem jasno je, da lahko kot je bilo že pojasnjeno, upniki svoje pravice uveljavljajo v drugih, že omenjenih postopkih.

O pomanjkanju aktivne procesne legitimacije

12. Pravdno upravičenje (legitimatio ad processum) pove, ali ima stranka sploh možnost uveljavljati meritorno odločitev in je procesna predpostavka. Če ta manjka sledi zavrženje tožbe ali smiselno predloga za izdajo začasne odredbe. Med strankama ni sporno, da upniki niso več delničarji prvega dolžnika. Nihče od upnikov namreč 28. 5. 2020, ko je bil vložen predlog za izdajo začasne odredbe ni bil več vpisan kot imetnik delnic dolžnika. Za imetnika nematerializiranega vrednostnega papirja pa se šteje le oseba, v dobro računa katere je nematerializirani vrednostni papir vpisan v centralnem registru (5. člen ZNVP-1). Vse pravice delničarjev so vezane na delnico (176. člen ZGD-1). To pa je pravica do udeležbe pri upravljanju družbe, pravica do dela dobička in pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe (drugi odstavek 176. člena ZGD-1).

13. Z izgubo statusa delničarja se izgubi tudi pravico do vodenja pravd, ki se nanašajo na uveljavljanje ničnosti ali izpodbojnosti skupščinskih sklepov, razen v zvezi s izpodbijanjem skupščinskega sklepa, s katerim je bil prizadet njihov pravni položaj, to je sklepa o prenosu, na podlagi katerega so bili iztisnjeni kot manjšinski delničarji iz dolžnika. Ne morejo pa upniki kot iztisnjeni delničarji, kar pomeni, da to več niso, vlagati začasne odredbe z vsebino navedeno v izreku izpodbijanega sklepa. Kakšen bo njihov pravni položaj in ali jim bo sodišče priznalo pravni interes in aktivno procesno legitimacijo v postopku vložene tožbe zoper potrjeni sklep o prenosu pa presega presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa v tem pritožbenem postopku.

14. Predlagana začasna odredba je tudi nemogoča. To sicer sodi v vsebinsko presojo pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe. Tako kot je začasna odredba oblikovana, je v nasprotju z materialnopravnimi določbami ZGD-1, kar je sodišče prve stopnje le dodalo kot dodatne razloge k siceršnjim razlogom o pomanjkanju formalnih predpostavk za vsebinsko odločanje. Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom v izpodbijanem sklepu, da skupščinskih sklepov ne sprejema družba, ampak delničarji. Zato bi, če bi želeli pravilno oblikovati začasno odredbo, to morali naperiti zoper delničarje in ne zoper družbo. Delničarji uresničujejo svoje pravice na skupščini (prvi odstavek 292. člena ZGD-1). Zato ni mogoče družbi prepovedati sprejem potrditvenega sklepa. Ne gre namreč za enako procesno situacijo kot velja pri ugotavljanju ničnosti ali izpodbijanju že sprejetih skupščinskih sklepov, kjer je pasivno legitimirana družba in ne njeni delničarji.3 Upnikovo stališče, da je skupščina organ družbe in da lahko zato na družbo naslovi izdajo predlagane začasne odredbe, ni pravilno.

15. Pritožbeni razlogi, da so bile upnikom delnice kot nematerializirani vrednostni papir protipravno odvzete, zoper to pa se upniki borijo z vložitvijo pravnega sredstva tako zaradi neveljavnosti sklepa skupščine dolžnika o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, kot tudi zoper „nezakonit sklep sodišča o vpisu sklepa skupščine dolžnika o prenosu delnic na glavnega delničarja.“ Kot je bilo pojasnjeno, je bil navedeni sklep že vpisan v register in je na podlagi tega bil že opravljen poseben razpolagalni posel „prenosa delnic kot vrednostnih papirjev na glavnega delničarja od manjšinskih delničarjev.“

16. Dolžnik je na skupščino 22. 6. 2020, ko manjšinski delničarji niso bili več njegovi delničarji, vabil le delničarje vpisane v delniški knjigi, ki so skupščini 100 odstotno tudi prisostvovali. Presoja sklepov sprejetih na 22. 6. 2020 bo predmet pravdnega postopka, saj so upniki navedli, da so tudi zoper ta sklep vložili tožbo na ničnost oziroma izpodbojnost navedenega sklepa.

17. Prav tako je sodišče prve stopnje kot dodatne razloge navedlo, da je predlagana začasna odredba po vsebini nemogoča, ker tudi zahteva po vsebini nekaj, kar ni predmet sklepa o prenosu. Ker so upniki napadali pravilnost in zakonitost sklepa o prenosu, ne morejo z začasno odredbo zahtevati, da se v primeru uspeha z začasno odredbo nanje ponovno prenesejo delnice od glavnega delničarja in se glavnemu delničarju vrne plačana odpravnina. Začasna odredba je namreč namenjena zavarovanju terjatev upnikov oziroma regulacijska začasna odredba zadržanju določenega stanja, ki je povezano z odločanjem o glavni stvari zaradi česar pa upnik kasneje ne bi mogel več uspešno uveljavljati svoje pravice. Vendar pa kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje, upnik ne more z začasno odredbo zahtevati nekaj več, kot pa zahteva v glavni stvari (z napadanjem sklepa o prenosu vpisa delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja).

18. Drži, da je edino merilo pri odločanju o začasni odredbi, ali je z izdano začasno odredbo mogoče doseči namen zavarovanja (273. člen ZIZ). Ker pa je bil potrditveni sklep 22. 6. 2020 že sprejet, upniki s predlagano začasno odredbo tudi iz tega razloga ne morejo več zase doseči nobene pravne koristi in izboljšati pravnega položaja. Kot je bilo že pojasnjeno, bo presoja njihovega pravnega položaja morala biti opravljena v postopku po tožbi na ničnost oziroma izpodbijanje potrditvenega sklepa.

19. Tudi, če bi bili upniki uspešni s tožbo zoper sklep o prenosu delnic z dne 22. 5. 2020 in potrditveni sklep z dne 22. 6. 2020, bi že na podlagi te odločitve bilo mogoče izvesti prenos delnic v KDD nazaj od glavnega delničarja na manjšinske delničarje. Vračilo delnic bi upniki teoretično lahko uveljavljali v ločenem postopku proti glavnemu delničarju po uspešnem izpodbijanju sklepa o prenosu. Zato je stališče sodišča, da upniki v predlogu za izdajo začasne odredbe zahtevajo več kot bi lahko zahtevali v glavnem postopku pravilno.

20. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Na tiste, ki ni odgovorilo, so pravno neodločilnega pomena, ali pa so novote (vložitev tožbe zoper potrditveni sklep 22. 6. 2020, obvestilo o sprejetih ukrepih za zmanjševanje škode v posledici nezakonite prevzemne ponudbe za odkup delnic dolžnika, obstoj upravnega spora zaradi izdaje odločbe ATVP, odločba ATVP z dne 20. 12. 2019, vložitev tožbe zoper skupščinski sklep z dne 22. 6. 2020, dopolnitev trditev v zvezi z ničnostjo potrditvenega sklepa skupščine z dne 22. 6. 2020).

21. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena, 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

22. Izrek o stroških postopka temelji na prvem odstavku 154. člena, 165. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Upniki s pritožbo niso uspeli, zato sami nosijo pritožbene stroške. Sodišče druge stopnje pa je priznalo dolžniku stroške postopka s odgovorom na pritožbo, in sicer po šestem odstavku 27. tarifne številke OT v višini 1210 točk (10 % zvišanje za drugo zastopano stranko), za materialne stroške po 11. členu OT do 1000 točk (2 %), 20 točk in za 210 točk (1 %), 2,1 točke. Ob upoštevanju 22% davka na dodano vrednost (271,06 točke) znaša skupno število točk do katerih je upravičen dolžnik 1503,16 točk. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) pripada dolžniku 901,89 EUR.

1 VSL sklep II Cp 132/99 z dne 1. 12. 1999. 2 Ta sklep sicer izpodbijajo upniki v registrskem postopku s pritožbo. 3 Veliki Komentar Zakona o gospodarskih družbah, GV založba, Ljubljana, 2007, 2. knjiga, Š. Ivanjko, stran 724.stra