Jedro

Ker je pisno in ustno podano izvedensko mnenje sodnega izvedenca mag. DD jasno in popolno ter brez nasprotij in strokovno utemeljeno, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog toženke po postavitvi novega izvedenca. Zgolj nestrinjanje z izvidom in mnenjem izvedenca ni razlog za postavitev drugega izvedenca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se mld. AA, zaupa v varstvo in vzgojo BB ter določilo stike mld. AA s tožnikom in toženko, pri čemer je odločilo, da stiki med mld. AA in toženko materjo ne potekajo v prisotnosti CC. Glede preživnine je odločilo, da je tožnik za mld. AA dolžan plačevati preživnino v višini 130,00 EUR mesečno, toženka pa 50,00 EUR mesečno. Kar je tožnik zahteval več, je zavrnilo in odločilo, da sta pravdni stranki dolžni kriti vsaka svoje pravdne stroške.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi toženka izpodbija izvedensko mnenje sodnega izvedenca mag. DD, zoper katero je v postopku podala obsežne pripombe in izpostavila številne nepravilnosti, ki jih izvedenec na naroku ni odpravil. Izvedenec bi si za izdelavo mnenja moral vzeti bistveno več časa kot 10-15 minut za obravnavo vsakega izmed udeležencev. Zato je toženka predlagala postavitev drugega izvedenca. Ker sodišče prve stopnje temu ni sledilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kar je povzročilo nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. Zaključki izvedenca so nepravilni, kar potrjuje tudi dokaz, ki ga toženka tekom postopka brez svoje krivde ni mogla predložiti, in sicer mnenje sodnega izvedenca psihiatra mag. EE izdelano v kazenskem postopku zoper CC, iz katerega izhaja, da izvedenec DD pri izdelavi mnenja ni izbral ustreznih psiholoških testov, poleg tega v zdravstveni dokumentaciji CC nikoli niso bili opisani znaki nobene duševne bolezni, zlasti pa ne bipolarne motnje. Prav tako je tudi dr. FF, ki je bil zaslišan v kazenskem postopku, izpovedal, da bi si izvedenec DD za izdelavo mnenja moral vzeti več časa. Dokazni predlog z zaslišanjem dr. FF je sodišče prve stopnje zavrnilo. Pritožbi je priložila nekaj fotografij iz obdobja, ko je mld. AA živela s toženko in CC.

3. Tožnik na pritožbo toženke ni podal odgovora. Prav tako na pritožbo ni odgovorila BB.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zaradi ugotovitve, kdo ima ustreznejše psihološke karakteristike in kapacitete za skrb za mld. AA, je sodišče prve stopnje postavilo sodnega izvedenca psihološke stroke mag. DD, ki je v postopku izdelal pisno mnenje, na naroku dne 4. 6. 2014 pa je podal mnenje še ustno in se tudi opredelil do pripomb toženke. Zato očitek pritožbe, da se do toženkinih pripomb ni opredelil, ne drži. Razloge za postavitev drugega izvedenca predvideva tretji odstavek 254. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki določa, da sodišče postavi drugega izvedenca le, če so v izdelanem izvedenskem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem. Ker je pisno in ustno podano izvedensko mnenje sodnega izvedenca mag. DD jasno in popolno ter brez nasprotij in strokovno utemeljeno, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog toženke po postavitvi novega izvedenca. Zgolj nestrinjanje z izvidom in mnenjem izvedenca ni razlog za postavitev drugega izvedenca. Iz izvedenskega mnenja mag. DD izhaja, da je toženka mld. AA sicer zmožna zaščititi in ji zagotoviti varnost, vendar le v diadnem odnosu s AA ali z novim partnerjem, ne pa s sedanjim partnerjem CC, kar je izvedenec prepričljivo obrazložil. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, da se mld. AA zaupa v varstvo in vzgojo BB, sicer toženkini sestri, pri kateri mld. AA že biva od maja 2013 in ki ima vse prepotrebne osebnostne in vzgojne kompetence za AA optimalni osebnostni razvoj.

6. Ker razlogi, ki bi terjali postavitev novega izvedenca, niso podani (tretji odstavek 253. člena ZPP), pritožbena zahteva, ki vztraja pri postavitvi novega izvedenca ni utemeljena, posledično so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, ki izpodbijajo ugotovitve izvedenca glede primernosti bivanja mld. AA v družinskem okolju s CC s sklicevanjem na izvedensko mnenje mag. EE ter izpovedbo dr. FF, podano v kazenskem postopku zoper CC na škodo mld. AA, ter očitek o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja.

7. Preizkus izpodbijane sodbe v okviru razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, izkazuje, da izpodbijana odločitev ni obremenjena z nobeno od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki so naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP in da temelji na pravilni uporabi materialnega prava.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 413. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP.