Jedro

Maksimalno trajanje odloga izvršbe je zakonsko omejeno, pri čemer je trajanje opredeljeno glede na razlog, ki je podlaga odloga izvršbe. Odlog je začasna rešitev, da se prepreči pretirana trdota takojšnje izvršbe, ne more pa postati dolgotrajna rešitev, saj bi s tem bila pretirano omejena upnikova pravica do učinkovite izvršbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je za obdobje treh mesecev odložilo izvršbo na nepremičnino z ID znakom ..., last prve dolžnice.

2. Prva dolžnica v pravočasni laični pritožbi navaja, da si zaradi slabega socialnega in premoženjskega položaja nje in njene družine ne more privoščiti najema druge nepremičnine. Navaja, da skrbi za nekaj mesecev starega otroka. Zavzema se za odlog za osemnajst mesecev, saj se v treh mesecih ne bo mogla postaviti na noge.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in pojasnjuje, da tudi po poplačilu v stečajnem postopku celotni dolg ne bo poplačan, ampak bo ostal dolg v minimalni višini 437.000,00 EUR, zaradi česar obravnavana nepremičninska izvršba ni nesorazmerna. Priglaša strošek odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnica si neutemeljeno prizadeva za trajanje odloga izvršbe osemnajst mesecev. Maksimalno trajanje odloga izvršbe je zakonsko omejeno, pri čemer je trajanje opredeljeno glede na razlog, ki je podlaga odloga izvršbe. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je odlog izvršbe v obravnavani zadevi utemeljen iz posebno upravičenih razlogov družinskega in socialnega značaja po 4. točki drugega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), v tem primeru pa je maksimalno trajanje odloga zakonsko omejeno na tri mesece (šesti odstavek 74. člena ZIZ).

6. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ustrezno pojasnilo, da ne gre za izterjavo minornega dolga, ki bi bil očitno nesorazmeren glede na nepremičnino, ki je predmet izvršbe. Le v tem primeru bi izjemoma lahko bil odlog daljši, pa še to ne daljši od šest mesecev (drugi odstavek 74. člena ZIZ).

7. Pri tem sodišče druge stopnje dodaja, da je dolžnica podala predlog za odlog izvršbe dne 1. 7. 2020, tako je in še bo s sprejeto odločitvijo imela dolžnica na voljo dovolj časa, da s pomočjo socialne službe, ki že obravnava navedeno zadevo, sorodnikov ali humanitarnih organizacij poišče ustrezno rešitev nastalega položaja zaradi navedene nepremičninske izvršbe. Odlog je začasna rešitev, da se prepreči pretirana trdota takojšnje izvršbe, ne more pa postati dolgotrajna rešitev, saj bi s tem bila pretirano omejena upnikova pravica do učinkovite izvršbe. Sodišče prve stopnje je z določitvijo trimesečnega odloga vzpostavilo pravično ravnotežje med navedeno pravico upnika in pravicami dolžnice do doma, do družinskega življenja in telesne celovitosti.

8. Ker tudi niso podane uradno upoštevne kršitve (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Odločitev o dolžničinih pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Strošek odgovora na pritožbo, v katerem je bilo podano strinjanje z razlogi sodišča prve stopnje, ni bil potreben. Upnik zato te stroške krije sam (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).