Jedro

Ker že iz izvedega dokaznega postopka izhaja, da je bil tožnik na delovnem mestu pod vplivaom alkohola, kar so izpovedale zaslišane priče, sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo dodatnih predlaganih dokazov, prvič iz razloga, ker je bil tožnik s predlogom izvedbe teh dokazov že prekludiran, saj jih ni predlagal že na prvi glavni obravnavi, kot mu to nalaga določba 286. člena ZPP, prav tako pa glede na že ugotovljeno dejansko stanje izvedba teh dokazov ni bila potrebna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov disciplinske komisije z dne 9.6.1998 in sklepa pritožbene komisije z dne 23.7.1998 in ugotovitev, da delovno razmerje tožniku ni prenehalo in še traja z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja ter da ga je tožena stranka dolžna pozvati na delo na dosedanje delovno mesto, v roku 8 dni pod izvršbo. Sklenilo je, da tožeča in tožena stranka sami krijeta svoje stroške postopka. Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožeča stranka iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženi stranki naloži plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke oz., da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Tožnik vztraja v pritožbi pri svoji trditvi, da spornega dne ni pil alkohola in da ni bil vinjen ter da sta bila opravljena dva alkotesta in da je prvi alkotest pokazal 0 promila alkohola. To obrazlaga z izvedenimi dokazi pred sodiščem prve stopnje. Prav tako ponovno opozarja na svoje zdravstveno stanje, da je sladkorni bolnik in da mu je prepovedano uživanje alkohola. Sodišče se tudi ni opredelilo do njegovega predloga po postaviti izvedenca medicinske stroke, ki bil lahko podal mnenje ali je možno tožnikovo ravnanje, ki se mu očita kot vzrok za uvedbo disciplinskega postopka pripisati njegovemu zdravstvenemu stanju. Prav tako pa sodišče ni obrazložilo zakaj ni sprejelo dodatnega dokaznega predloga, da se angažira institut za varstvo pri delu, ki bi se določno opredelil do tožnikove trditve, da izvedeni postopek z alkotestom ni bil izpeljan tako kot zatrjuje toženec, ampak da je bilo postopanje napačno. Sodišče se tudi ni opredelilo do dejstva, da ima tožnik težave z živci in zaradi teh, če ne vzame pravočasno predpisanih zdravil, glasneje govori in nenavadno reagira. Meni, da če bi sodišče izvedlo vse predlagane dokaze, bi to privedlo do drugačne ugotovitve dejanskega stanja in drugačnega pravnega zaključka. Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na absolutno bistvene kršitve pravil postopka in pravilno uporabo materialnega prava, kot mu to nalaga določba 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99). Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo ter da ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ko preizkuša sodbo sodišča prve stopnje. Tožniku je bil pri toženi stranki na podlagi izvedenega disciplinskega postopka izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja iz razloga, ker je bil dne 17.3.1998 na delovnem mestu pod vplivom alkohola in se zato neprimerno vedel do strank. Sodišče prve stopnje je ob preizkusu sklepov tožene stranke ugotovilo, da je tožena stranka popolno ugotovila dejansko stanje in tožniku utemeljeno izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je izvedlo obširen dokazni postopek in tudi po oceni pritožbenega sodišča dokaze pravilno ocenilo. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo izvajati še druge predlagane dokaze in sicer v smeri ali je bil preizkus vinjenosti izpeljan strokovno pravilno, predvsem v smeri pravilne hrambe le-tega, ter z opravo poizvedb o zdravstvenem stanju tožnika pri njegovih izbranih zdravnikih v zvezi s sladkorno boleznijo in težavami z živci. Sodišče prve stopnje navedenih dokazov utemeljeno ni izvedlo, prvič iz razloga, ker je bil tožnik s predlogom izvedbe teh dokazov že prekludiran, saj jih ni predlagal že na prvi glavni obravnavi, kot mu to nalaga določba 286. člena ZPP. Drugič tudi v primeru, če bi sodišče prve stopnje štelo, da jih upravičeno ni predlagal že na prvem naroku za glavno obravnavo, pa izvedba navedenih dokazov ni bila potrebna, saj je iz izvedenega dokaznega postopka bilo ugotovljeno, da je tožnik spornega dne užival alkohol. S predlaganimi dokazi pa je tožnik hotel dokazati, da alkohola ni užival iz razloga, ker mu je to prepovedovalo zdravstveno stanje in da je bila ugotovitev alkotesta napačna. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil tožnik alkoholiziran. Alkotest je pokazal vsebnost alkohola v izdihanem zraku, kar so potrdile tudi zaslišane priče. Priče, ki so bile prisotne na kraju dogodka, so tudi izpovedale, da je tožnik zaudarjal po alkoholu. Iz izpovedi zaslišane priče Z. K. namreč izhaja, da je bil spornega dne tožnik evidentno vinjen, kar se je čutilo tudi po izdahu in njegovem obnašanju. Tudi iz izpovedi priče M. K. izhaja, da je tožnik zaudarjal po alkoholu. Neutemeljeno je sklicevanje pritožbe na izpoved priče S. K., ki je le izpovedal, da ne more z zagotovostjo reči, da je bil tožnik vinjen. Izpovedal pa je, da je ampula pokazala, da je tožnik užival alkohol. Da je tožnik prišel že vinjen na delo spornega dne, pa izhaja tudi iz izpovedi priče S. F. Tako je mogoče zaključiti, da je bil tožnik spornega dne na delu pod vplivom alkohola že iz izpovedi zaslišanih prič. Zatorej ni mogoče slediti trditvam tožnika, da je bil alkotest napačno shranjen in v posledici tega ni pokazal pravilnega rezultata. Za ugotovitev alkoholiziranosti tožnika prav tako ni pravno pomembno, če je bil alkotest opravljen dvakrat, saj iz izvedenega dokaznega postopka nedvomno izhaja, da je bil tožnik pod vplivom alkohola. Zato tudi izvajanje dokazov v zvezi z zdravstvenim stanjem tožnika, na dejstvo, da je tožnik užival alkohol in da je bil pod njegovim vplivom, ne bi imelo nobenega vpliva. Glede na vse navedeno je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.