Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-733/02

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Up-733/02 - 4

30. 12. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A., Ž., ki jo zastopa škof dr. B. B., na seji senata dne 12. decembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 516/2002 z dne 26. 9. 2002 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. U 459/2000 z dne 5. 3. 2002 in s sklepom Ministrstva za kulturo št. 464-290/99 z dne 27. 9. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, o zavrnitvi tožbe zoper sklep Ministrstva za kulturo, s katerim je bila zavržena zahteva pritožnice za denacionalizacijo nepremičnin, ki so bile v lasti Tiskarne Sv. Cirila, d.z o.z., Maribor. Pritožnica se ne strinja s stališčem, po katerem so v skladu s 13. členom Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen) upravičenci do vrnitve osebnih in kapitalskih družb delničarji oziroma družbeniki, ne pa tudi druge osebe. Taka razlaga določb ZDen naj bi bila restriktivna, izpodbijane odločbe, ki so izdane na podlagi tega stališča, pa naj bi kršile 33. in 2. člen Ustave. Pritožnica navaja, da so bili družbeniki omenjene družbe fiduciarji pritožnice in najožji škofovi sodelavci pri vodenju škofije. Glede na namen zakonodajalca bi bilo treba določbe ZDen razlagati tako, da se popravijo krivice tistim, ki so jim bile storjene.

B.

Ustavna pritožba ni namenjena presoji, ali je bilo v upravnem sporu pravo pravilno uporabljeno. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče lahko v skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ker 2. člen Ustave ne vsebuje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države), se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati. Pritožnica sicer zatrjuje tudi kršitev pravice do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave, vendar kršitve te pravice z navedbami, s katerimi utemeljuje ustavno pritožbo, ne izkaže.

Pritožnica bi morala izkazati, da izpodbijane odločbe temeljijo na kakšnem pravnem stališču, ki je z vidika pravice do zasebne lastnine in dedovanja nesprejemljivo. Pritožnica sama navaja, da so bili družbeniki lastniki poslovnega deleža nacionalizirane družbe, družba pa lastnica premoženja.

Denacionalizacija pomeni vračanje premoženja prejšnjim lastnikom. Pri tem ni pomembno, na kakšni podlagi so prejšnji lastniki pridobili lastninsko pravico na premoženju, ki jim je bilo kasneje podržavljeno. Zato tudi ni pomembno, ali so prejšnji lastniki postali lastniki premoženja na podlagi fiduciarnega posla. S fiduciarnim poslom namreč fiduciant na fiduciarja prenese lastninsko pravico, morebitna pričakovanja, ki izvirajo iz (zaupnega) fiduciarnega razmerja, pa lahko fiduciant uveljavlja le v razmerju do fiduciarja. Fiduciarni posel sam po sebi fiduciantu tudi ne daje položaja pravnega naslednika fiduciarja. Glede na to za utemeljitev kršitve pravice do zasebne lastnine in dedovanja ne zadošča zgolj pritožničino nasprotovanje pravilnosti stališča, na katerega so upravni organ in sodišči oprli svojo odločitev.

Ker z izpodbijanima sodbama in sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia