22. 11. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Izidore Duh, Zavrč, ki jo zastopa Brigita Petek, odvetnica na Ptuju, na seji 22. novembra 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 137. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, ter Uradni list RS, št. 67/01 in 63/16) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v izreku tega sklepa navedeni določbi Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), ki urejata odpoved neuvedenemu dedovanju. Meni, da bi se njen oče s sporazumom o odpovedi neuvedenemu dedovanju po svoji prednici lahko odpovedal dediščini le zase, ne pa tudi za svoje potomce. Zatrjuje, da sta izpodbijani določbi v neskladju s 1., 2., 3., 8., 14., 15., 22., 33., 34., 35., 53., 54., 56. in 67. členom Ustave, 8. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter 1. členom Prvega protokola k EKČP. Pobudnica svoj pravni interes utemeljuje z zatrjevanjem, da izpodbijani določbi učinkujeta neposredno. Nadalje trdi, da bi morala biti zakonita dedinja v zapuščinskem postopku po pokojni babici. Navaja, da je pred Okrožnim sodiščem v Mariboru zoper nasprotno stranko (očetovo sestro) vložila tožbo na ugotovitev dednega deleža na zapuščini po pokojni babici. Pravi, da se nasprotna stranka iz pravde v odgovoru na tožbo sklicuje na Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, sestavljen v obliki notarskega zapisa, ki ga je pobudničin oče sklenil s svojo prednico (mamo) in s katerim naj bi se odpovedal dedovanju v svojem imenu in v imenu svojih potomcev, zaradi česar ji grozi, da bo ostala brez dediščine po pokojni babici. Zatrjuje, da predmetne protiustavnosti ni mogoče "odpraviti" preko rednih sodišč. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani določbi razveljavi.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Izpodbijani zakonski določbi ne učinkujeta neposredno. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Iz navedb v pobudi izhaja, da pobudnica meni, da bi morala kot zakonita dedinja dedovati v zapuščinskem postopku po pokojni babici. Navaja, da je vložila tožbo na ugotovitev dednega deleža na zapuščini po pokojni babici, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod št. III P 91/2021, in da nasprotna stranka v odgovoru na tožbo trdi, da pobudnici po pokojni babici ne pripada nič, ker se je pobudničin oče (ki je umrl pred babico) s Sporazumom o odpovedi neuvedenem dedovanju (sklenjenem v obliki notarskega zapisa) odpovedal dedovanju zase in za svoje potomce. Očitke o protiustavnosti izpodbijane ureditve bo lahko pobudnica uveljavljala v omenjeni pravdi in v pravnih sredstvih zoper sodne odločitve, če bodo temeljile na izpodbijanih zakonskih določbah, šele po izčrpanju pravnih sredstev pa bo lahko skupaj z ustavno pritožbo vložila tudi morebitno pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti. Glede na navedeno in ob upoštevanju razlogov, navedenih v citiranem sklepu Ustavnega sodišča, pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb ZD. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik