Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSK sklep Cp 311/2008

ECLI:SI:VSKP:2008:CP.311.2008 Civilni oddelek

dopustnost predloga za obnovo postopka procesna skrbnost
Višje sodišče v Kopru
15. maj 2008

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbo toženca, ki je predlagal obnovo postopka zaradi novih dejstev in dokazov, ki naj bi jih ni mogel predložiti v prvotnem postopku. Sodišče je ugotovilo, da toženec ni izkazal, da bi brez svoje krivde lahko pridobil te dokaze prej, kar je pogoj za dopustnost obnove. Pritožbeno sodišče je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da predlog za obnovo ni bil dovoljen, ker toženec ni izkazal procesne skrbnosti in ni predložil potrebne dokumentacije v prvotnem postopku.
  • Obnova postopka zaradi novih dejstev in dokazovAli stranka, ki predlaga obnovo postopka, izkazuje obstoj obnovitvenega razloga in ali je predlog ustrezno obrazložen?
  • Postopek in pravna skrbnostAli je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka, ker tožencu ni omogočilo, da pojasni okoliščine, zakaj ni mogel predložiti novih dokazov v prvotnem postopku?
  • Dopustnost predloga za obnovoKakšni so pogoji za dopustnost predloga za obnovo postopka in ali je toženec izpolnil te pogoje?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Stranka, ki predlaga obnovo postopka, mora že v predlogu izkazati obstoj obnovitvenega razloga. Ko gre za obnovo zaradi novih dejstev in novih dokazov pa mora predlog vsebovati tudi navedbe iz katerih izhaja, da stranka novih navedb in dokazov ni mogla predlagati preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, ker brez svoje krivde ni vedela zanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog toženca za obnovo postopka, ki je tekel pod opr. št. P 74/99 pri Okrožnem sodišču v N..

Zoper sklep se pritožuje toženec zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da ima izpodbijani sklep takšne pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti, da so razlogi nejasni, med seboj v nasprotju oz., da odločba sploh nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Res je obnovitveni razlog subsidiarne narave, vendar meni, da je sodišče prve stopnje v tem delu kršilo določbe pravdnega postopka, ker tožencu ni dalo možnosti, da bi pri svojem zaslišanju pojasnil vse okoliščine zaradi katerih predlaganih obnovitvenih razlogov ni mogel podati že v prvotni pravdi. Toženec za obstoj kupoprodajne pogodbe in pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni vedel in tudi ni mogel vedeti. Ni mogel vedeti, da sta krušna starša tožnice odkupila sporno stanovanje in kaj se je s tem stanovanjem kasneje dogajalo. Vse to je zvedel šele, ko je tožnica to stanovanje prodala T.B.. To je takoj sporočil svojemu pooblaščencu, ki je skušal pridobiti dokumentacijo v zvezi s tem pri DURS-u, ker tega ni uspel, se je predlagalo nepravdnemu sodišču, da je pribavilo te dokaze. Če bi toženec vedel za to stanovanje, bi uveljavljal že v nepravdnem postopku za delitev skupnega premoženja ali kasneje v pravdi, vendar mu nobeden od teh podatkov ni bil omenjen niti z besedo. Drugačni zaključki sodišča so popolnoma v nasprotju z razpoložljivimi listinskimi dokazi. Sodišče je izhajalo iz dejstva, da so bila tožencu ključna dejstva znana že v prejšnjem postopku, to pa je v popolnem nasprotju z vsemi doslej izvedenimi dokazi o čemer bi se sodišče prepričalo že, če bi prebralo zapisnike iz prvega postopka. Ugotovitev sodišča, da bi toženec moral ob dolžni procesni skrbnosti vso potrebno dokumentacijo zbrati že v okviru nepravdnega postopka za razdelitev skupnega premoženja preden je bil napoten na pravdo je domneva, saj o tem ni izvedlo nobenih dokazov, niti zaslišalo toženca. Toženec teh dejstev ni vedel, šele, ko se je začelo nadaljevanje nepravdnega postopka, sta s pooblaščencem zvedela za obe sporni pogodbi. Pred tem je tožnica vse te okoliščine skrivala. Zato je podana tudi zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, saj sodišče zaradi preklicanega naroka v zvezi s predlogom za obnovo postopka številnih dejstev sploh ni ugotavljalo oz. ugotovilo. Za tem toženec še enkrat ponovi, da ni vedel za nakup stanovanja s strani krušnih staršev in za kasneje sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju, da niti posumil ni, da bi se izvajale kakšne aktivnosti v tej smeri. Poznano mu je bilo, da so krušni starši tožnice živeli kot najemniki v spornem stanovanju, da niso imeli posebnih finančnih sredstev in da so bili onemogli, o čemer je tudi izpovedal v prvem postopku. Celotno dogajanje v zvezi s tem stanovanjem se je odvijalo za njegovim hrbtom in brez njegove vednosti. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavanje in odločanje.

Pritožba je bila vročena pooblaščenki tožeče stranke, ki pa nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep ima jasno obrazložitev, ki v celoti utemeljuje izrek. Kateri razlogi naj bi bili med seboj v nasprotju, pritožba ne pove, pritožbeno sodišče pa tega tudi ni ugotovilo. Pritožbeni očitek o obremenjenosti odločbe z absolutno bistveno kršitvijo postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP zato ni utemeljen.

Stranka, ki predlaga obnovo postopka, mora že v predlogu izkazati obstoj obnovitvenega razloga. Ko gre za obnovo zaradi novih dejstev in novih dokazov pa mora predlog vsebovati tudi navedbe iz katerih izhaja, da stranka novih navedb in dokazov ni mogla predlagati preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, ker brez svoje krivde ni vedela zanje. Utemeljitev teh okoliščin v predlogu za obnovo postopka je pogoj za dovoljenost tega obnovitvenega razloga (2. odst. 395. člena ZPP). Če predlog nima navedb, iz katerih bi sodišče ugotovilo, da brez krivde stranka ni predlagala novih dejstev in dokazov v prvem postopku, ni izkazan pogoj za dopustnost obnove. To pa pomeni, da v takem primeru sodišče predlog za obnovo zavrže zaradi nedopustnosti, torej narok v takem primeru ni predviden. Toženec ne more šele ob zaslišanju pojasnjevati okoliščin o tem, zakaj predlaganih obnovitvenih razlogov ni mogel podati že v prvotni pravdi. Vse te okoliščine bi moral kot pogoj za dopustnost predloga za obnovo vsebovati sam predlog. Zato s tem, ko sodišče prve stopnje toženca glede teh okoliščin ni zaslišalo, ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve postopka, ki jo očita pritožba.

V pritožbi toženec navedbe o tem, da ni vedel za odkup stanovanja krušnih staršev širi. V predlogu za obnovo je zatrjeval samo, da ni vedel kakšna je bila usoda stanovanja krušnih staršev tožnice v Š., ker mu tožnica o tem ni nič povedala, dokumentacijo pa naj bi skrivala in je zato skušal pridobiti te podatke preko DURS-a, kar je končno pridobilo nepravdno sodišče na njegov predlog. V pritožbi te okoliščine prikazuje nekoliko drugače, ko zatrjuje, da je šele po tem, ko je tožnica prodala stanovanje krušnih staršev, zvedel za odkup tega stanovanja in kaj se je v pravnem pogledu z njim dogajalo. Pritožbeno sodišče pri presoji (ne)pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje izhaja iz navedb v predlogu za obnovo, saj je sodišče prve stopnje ob teh navedbah presojalo, ali je dopusten predlog za obnovo ali ne. Dopolnjevanje oz. nadgradnja navedb v pritožbi z drugimi (dodatnimi) trditvami, zato ni upoštevna.

Če se upoštevajo navedbe v predlogu za obnovo, pa se pritožbeno sodišče v celoti strinja s sodiščem prve stopnje, da bi toženec ob dolžni procesni skrbnosti lahko že v prvem postopku, enako kot je predlagal v nepravdnem postopku, predlagal pravdnemu sodišču, naj opravi poizvedbe pri DURS-u o pravnih poslih v zvezi s stanovanjem krušnih staršev tožnice. Procesna skrbnost je pravni standard. Kakšna bi morala biti v določenem primeru je odvisno od konkretnih okoliščin spora. V tej zadevi je tekel spor med bivšima zakoncema o skupnem premoženju. V takšnem sporu se pričakuje, da so pravdnima strankama premoženjske razmere tudi v širši družini poznane. Zato bi toženec tudi, če mu tožnica ni izrecno povedala o stanovanju krušnih staršev, lahko v zvezi s tem postavil določene trditve in predlagal ustrezne dokaze, kot jih je v nepravdnem postopku. Nenazadnje tudi zato, ker je bilo splošno znano, da so se v letu 1991 v postopku privatizacije, ob zelo ugodnih prodajnih pogodbah, najemniki pretežno odločali za odkupe. Očitno pa je toženec v prvem postopku na to možnost pozabil, to pa pomeni, da ni bil dovolj procesno skrben, ne pa, da gre za novoto za katero brez svoje krivde ni vedel že v prvem postopku. Ne gre torej za to, ali so bila tožencu ključna dejstva v prvem postopku že poznana ali ne. Gre za to, da bi ob procesni skrbnosti, ki se v takšnem postopku, ki je tekel med pravdnima strankama pričakuje nanje pozoren. Zaključek sodišča prve stopnje, da ni utemeljenega razloga za ravnanje toženca, da »novih« dokaznih predlogov, ki jih ponuja v predlogu za obnovo postopka, ni ponudil že prej, je zato po mnenju pritožbenega sodišča pravilno. Ker že ta okoliščina pomeni, da predlog za obnovo ni bil dovoljen, ni potrebno preizkušati, ali bi ti dokazi, če bi bili ponujeni poprej, pripomogli k ugodnejši odločbi za toženca, zato narok ni bil potreben in je iz tega razloga pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 365. člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia