Jedro

Po pogodbi o dosmrtnem preživljanju pripada preživljalcu preživljančevo premoženje s trenutkom njegove smrti tudi v stvarnopravnem smislu. Za pridobitev v preživljalčevo last zato vknjižba v zemljiško knjigo nima konstitutivnega učinka. Ko je izvršena, ima publicitetni učinek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zapuščinska obravnava po pokojnem F.Š. ne opravi, ker ni zapustil nobenega premoženja.

Dedič B.Š. je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi obravnavo. Navaja, da ni res, da zapustnik ni zapustil nobenega premoženja. Iz zemljiške knjige izhaja, da je solastnik 1/2 nepremičnin, vpisanih v vl. št. 540 k.o. R.. Te nepremičnine pa je tudi vse do svoje smrti posedoval. Dedič M.Š. je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Navaja, da je zapustnik premoženje, ki ga navaja pritožba, na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju izročil njemu.

Pritožnik je v odgovoru na takšne navedbe navedel, da je bil predlog B.Š. za vknjižbo pridobitve lastninske pravice za omenjene nepremičnine zavrnjen. Tudi v primeru, če bi bila sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju, se ta ni izpolnjevala.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov zapuščinskega spisa oziroma notarskega zapisa, opr. št. SV .../99 izhaja, da je zapustnik razpolagal z nepremičnim premoženjem, ki ga omenja pritožba, s pogodbo o dosmrtnem preživljanju z dne 14. 8. 1999, ki jo je sklenil z M.Š.. Ta se je s pogodbo zavezal očetu (zapustniku) in materi nuditi preživljanje, preživljanca pa sta se obvezala, da mu po smrti izročata omenjene nepremičnine. Pogodba o dosmrtnem preživljanju ima učinek razpolaganja s tistim, kar je dogovorjeno kot plačilo za preživljanje, s tem da je učinek tega razpolaganja odložen do preživljančeve smrti. Njegova smrt je le rok, do katerega je izročitev premoženja, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, odložena. Do takrat preživljalec nima še nikakršne pravice do premoženja, s smrtjo preživljanca pa premoženje, ki je predmet pogodbe, preide iz njegovega premoženja v premoženje preživljalca. Ta postane njegov singularni naslednik in mu od trenutka smrti pripada tudi v stvarnopravnem smislu. To premoženje torej ni predmet dedovanja in ne preide v zapuščino. Če to premoženje ne bi neposredno pripadlo preživljalcu, bi to pomenilo, da je s smrtjo šele pridobil pravico zahtevati od dedičev njegovo izročitev. To pa bi bilo v nasprotju s smislom pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Pri tej pogodbi pride torej do pridobitve nepremičnin že s smrtjo preživljanca. Za njihovo pridobitev v preživljalčevo last zato vknjižba v zemljiško knjigo nima konstitutivnega učinka. Ko je izvršena, ima publicitetni učinek (6. čl. Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1). Ker glede na navedeno nepremično premoženje, ki ga navaja pritožba, ni prešlo v zapuščino, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ne opravi zapuščinske obravnave. Pritožnikove trditve glede prikrajšanja njegovega nujnega deleža bi lahko bile relevantne le v primeru ugotovitve neveljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, kar pa ni stvar tega postopka.

Iz navedenih razlogov je pritožba neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 163. čl. Zakona o dedovanju).