Jedro

Kupoprodajna pogodba ni vrednostni papir, zato zanjo ne velja postopek amortizacije. Kupoprodajne pogodbe ni mogoče razveljaviti, zato ker je ta izgubljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljev predlog za amortizacijo listine, to je kupoprodajne pogodbe o prodaji stanovanja z dne 18.11.1991, ker je ta listina izgubljena. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo zato, ker kupoprodajna pogodba ni listina, katero bi bilo mogoče razveljaviti v nepravdnem postopku, določenem za amortizacijo listin.

Zoper ta sklep se je pritožil predlagatelj in v pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna. Predlagatelj postopka bi želel urediti pri notarju uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim in nato vknjižiti lastninsko pravico na stanovanju, ki se nahaja na naslovu v K. Glede na to, da z originalno listino, to je kupoprodajno pogodbo z dne 18.11.1991 ne razpolaga ker je ta izgubljena, je zato predlagal, da sodišče prve stopnje na podlagi 160.čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) izvede postopek za razveljavitev listine. V nasprotju s sodiščem prve stopnje meni, da gre za tako vrsto listine, katero je mogoče amortizirati na podlagi določb 159.čl. in nadaljnjih ZNP. Res ZNP našteva v obrazložitvi katere listine je mogoče amortizirati, pa vendar ne zajema vseh listin, ki bi jih je po mnenju predlagatelja moral zajemati, ampak te našteva le primeroma. V nadaljevanju pritožbe pa obrazlaga, zakaj po njegovem mnenju postopek po 234. do 241.čl. Zakona o zemljiški knjigi v tem primeru ni primeren.

Pritožba ni utemeljena.

Postopek za razveljavitev listine (amortizacijo listin) je določen v Zakonu o nepravdnem postopku - ZNP v členih od 159 do 167. Po določbi 159.čl. ZNP se v tem postopku razveljavijo listine, s katerimi se neposredno ustanavljajo, spreminjajo ali ukinjajo premoženjske pravice, kadar tako določa zakon. Gre torej za razveljavitev vrednostnega papirja. Odločba o amortizaciji ima konstitutiven učinek kar pomeni, da odločba nadomesti izgubljeno listino. Predlagatelj postopka pa lahko uveljavlja iste pravice kot prej, na podlagi izdanega sklepa. Namen postopka je dvojen: prvi je v tem, da zaradi izgube listine ali uničenja listine njegov zakoniti imetnik ne izgubi pravic, ki jih je na njegovi podlagi imel. Poleg tega pa se z amortizacijo prepreči, da pravice iz papirja ne morejo uveljavljati osebe, ki so do njega prišle na nepošten način. Če pa je sedanji imetnik papirja prišel do papirja na zakonit način, lahko v postopku amortizacije uveljavlja svojo močnejšo pravico. Jasno je torej, da gre za amortizacijo vrednostnih papirjev. Kupoprodajna pogodba pa ni vrednostni papir, zato zanjo ne velja postopek amortizacije kot zmotno meni predlagatelj. Kupoprodajne pogodbe ni mogoče razveljaviti zato, ker je ta izgubljena. Sodišče prve stopnje je zato pravilno predlog zavrnilo. Obenem pa je tudi predlagatelja pravilno opozorilo na določbe 233. do 241.čl. Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1, ki omogoča vzpostavitev zemljiškoknjižne listine v primeru, ko predlagatelj vpisa v zemljiško knjigo s to listino ne razpolaga. Ker je pritožba predlagatelja neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2.tč. 365.čl. ZPP v zvezi s 37.čl. ZNP).