Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje pritožbenega sodišča o ugovoru pasivne legitimacije.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje pritožbenega sodišča o ugovoru pasivne legitimacije.

Obrazložitev

1. Tožnik je zahteval povrnitev škode oziroma vlaganj v najeto stanovanje toženke, ki jih je izvedel zaradi sanacije posledic poplave iz leta 1998. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju toženki naložilo, naj tožniku plača 1.841,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v preostalem delu pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Kljub ugotovitvi, da je zemljiškoknjižna lastnica obravnavanega stanovanja Mestna občina Celje (in ne toženka), ni sledilo toženkinemu ugovoru pasivne legitimacije. Iz Pogodbe o oddaji stanovanjskega fonda v brezplačni najem z dne 19. 11. 2002 je namreč razbralo, da je Mestna občina Celje ustanovila toženko kot pravno naslednico Stanovanjskega sklada Občine Celje, na katerega je z Odlokom o ustanovitvi z dne 14. 10. 1993 prenesla lastništvo vseh stanovanj, ki jih je tedaj imela. Menilo je, da je bila lastninska pravica na Stanovanjski sklad prenesena na podlagi predpisa, zato jo je novi lastnik pridobil še pred vpisom v zemljiško knjigo, ki bi imel zgolj deklaratorno naravo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in v zavrnilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, pritožbi toženke pa je ugodilo in obsodilni del prvostopenjske sodbe spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrnilo. Menilo je, da je ugovor pasivne legitimacije utemeljen, ker toženka ni lastnica obravnavanega stanovanja. Sklicevalo se je na zemljiškoknjižno stanje in dodalo, da je sodišče prve stopnje spregledalo določilo šeste alineje 1. člena Pogodbe o oddaji stanovanjskega fonda v brezplačni najem, da predmet vložka Mestne občine Celje v toženko niso stanovanja, ki se nahajajo v objektih, predvidenih za rušenje, prav takšno pa je predmetno stanovanje.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča toženka vlaga predlog za dopustitev revizije zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Opozarja, da pritožbeno sodišče zmotno ni upoštevalo, da je Občina Celje z Odlokom ustanovila Stanovanjski sklad in nanj prenesla vsa stanovanja, na katerih je do tedaj pridobila lastninsko pravico. Lastninska pravica je bila prenesena na podlagi predpisa, torej še pred (deklaratornim) vpisom v zemljiško knjigo. Tožnik je vložil tožbo leta 2000 zaradi škode, ki je nastala v poplavi leta 1998 – v času, ko je bil Stanovanjski sklad Občine Celje (toženkin pravni prednik) lastnik predmetnega stanovanja. Sporno vprašanje je, ali so od Odloka dalje stanovanja še vedno last Občine Celje in ali je bil Stanovanjski sklad pasivno legitimiran ob vložitvi tožbe. Ker je sodišče upoštevalo „formalno“ lastništvo, ne pa dejanskega, je kršilo določbo 11. člena Stvarnopravnega zakonika, ki govori zgolj o domnevi lastninske pravice. Z aktom o ustanovitvi toženke z dne 16. 2. 2001, ki je prevzela poslovanje Stanovanjskega sklada in postala lastnica vseh njegovih nepremičnin, je Mestna občina Celje razveljavila odlok iz leta 1993 in nepremičnine prenesla na toženko, ki jo je ustanovila prav s tem namenom. Pogodba o oddaji stanovanjskega fonda v brezplačni najem je bila sklenjena po nepotrebnem in v nasprotju z aktom o ustanovitvi toženke, zato se postavlja vprašanje njene veljavnosti. S to pogodbo (ki je sploh ni v pravdnem spisu) je Mestna občina Celje nezakonito razpolagala s premoženjem, ki ga je že prej prenesla na toženko. S tem, ko je pritožbeno sodišče upoštevalo določilo šeste alineje 1. člena omenjene pogodbe, je kršilo pravno pravilo, da lahko sklepa pogodbe za d. o. o. le zakoniti zastopnik (direktor) in ne družbenik (ustanovitelj). Opozarja, da je v drugem sporu med istima strankama isto pritožbeno sodišče ista vprašanja rešilo drugače (Cp 209/2009), revizijsko sodišče pa še ni zavzelo svojega stališča. 4. Predlog je delno utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367c. člena ZPP).