Jedro

Zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bila pritožba zavrnjena, ni več rednega pravnega sredstva (pritožbe), temveč so možna le izredna pravna sredstva, ki morajo biti vložena v rokih, določenih z zakonom in po pooblaščencu, ki je odvetnik, če stranka nima sama opravljenega pravniškega državnega izpita.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog tožeče stranke za obnovo postopka zavrglo, predlog za izdajo začasne odredbe pa zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Tožeča stranka je na Vrhovno sodišče vložila pritožbo, v kateri navaja, da se pritožuje tako zoper sklep Psp 94/2008, kot zoper sklep Ps 2996/2004. 4. Pritožba ni dovoljena.

5. Po določbi prvega odstavka 333. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 52/2007) je pritožba redno pravno sredstvo zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Ta določba se v skladu s 366. členom ZPP smiselno uporablja tudi za sklep sodišča prve stopnje. Možnost pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje je tožeča stranka izkoristila, zato istega sklepa ne more s pritožbo izpodbijati še pred Vrhovnim sodiščem. Zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bila pritožba zavrnjena, pa ni več rednega pravnega sredstva (pritožbe), temveč so možna le izredna pravna sredstva, ki morajo biti vložena v rokih, določenih z zakonom (prvi odstavek 367. člena ZPP, prvi odstavek 396. člena ZPP) in po pooblaščencu, ki je odvetnik, če stranka nima sama opravljenega pravniškega državnega izpita (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP). Pritožba tožeče stranke je zato nedovoljena in jo je treba zavreči. Pritožbe tudi ni mogoče obravnavati kot revizije, saj jo je tožeča stranka vložila sama.