Jedro

Glede na povzeto je sodišče soodvisno vrednotilo potrebe in zmožnosti staršev ter upoštevalo, da je potrebno najprej zagotoviti potrebe po hrani, zdravju, stanovanju, nato socialno biološke (oblačila, varstvo, izobraževanje) in nazadnje tudi potrebe prostega časa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ( prvi odstavek točke I. izreka) potrdi.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v prvem odstavku točke I. odločilo, da se izrek sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. N 80/2020-2 z dne 9. 5. 2018, nadomesti s sklepom, ki glasi, da je nasprotni udeleženec dolžan prispevati k preživljanju mld. sina D.S. mesečno 260,00 EUR od 11. 2. 2020 dalje na transakcijski račun njegove mame K.M., in sicer do pravnomočnosti tega sklepa vse zapadle preživninske obveznosti v 30. dneh, v bodoče pa do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec, upoštevaje bodoče uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. V presežku do zahtevanih 300,00 EUR je tožbeni zahtevek zavrnilo. V točki pod II. je odločilo, da nosi vsak udeleženec svoje stroške postopka.

2. Zoper prvi odstavek točke I. izreka vlaga pritožbo nasprotni udeleženec iz razlogov nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Verjame, da so se stroški preživljanja mld. sina od določitve prve preživnine povečali, vendar ne v taki obliki kot to prikazuje tožnica, katera je na svojem zaslišanju močno pretirala potrebe mld. sina. Meni, da bi bil za hrano primeren znesek 100,00 EUR, za oblačila 30,00 EUR, kolektivni stroški so tudi pretirani v znesku 128,13 EUR, prav tako znesek frizerja, kozmetike in igrač v višini 45,00 EUR. Pretiran je strošek dopusta, saj otroki do take starosti imajo dopust zastonj ali v polovični vrednosti. Ne strinja se, da bi bile mesečne potrebe sina 586,00 EUR in meni, da so maksimalno 350,00 do 400,00 EUR. Meni, da bi bil znesek preživnine 200,00 do 230,00 EUR dovolj visok. Nadalje poudarja, da njegov osebni dohodek ni konstantno tako visok kot ga je sodišče izračunalo, temveč znaša mesečno od 880,00 EUR do 950,00 EUR, višji je le takrat, kadar je na terenu ali vojaških vajah, kar pa ni redni dohodek. Meni, da so potrebe otroka največ med 350,00 do 400,00 EUR, zato je pripravljen v bodoče plačevati največ 200,00 EUR do 230,00 EUR. Meni, da bo mati s tem zneskom in tudi z zneskom, ki ga prejema v obliki otroškega dodatka pokrila v celoti potrebe otroka. Na sodišču je izpovedal o svojih mesečnih izdatkih, zato se ne strinja z izračunom sodišča, da je njegov dohodek višji 2,7-krat od predlagateljičinega, saj ta razlika nastaja le tedaj, ko gre na misijo v tujino, kjer pa je njegovo življenje povezano z drugimi stroški, kot so tudi stroški prevoza v domovino.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje v okviru pritožbeno uveljavljanih razlogov ter uradnega preizkusa, ki mu ga nalaga drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi z določbo 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitev pravil postopka ter da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. Izpodbijana sodba vsebuje potrebne razloge o ugotovljenem obsegu življenjskih potreb mld. sina ter preživninskih zmožnostih očeta in tudi matere (slednje pritožbeno niso sporne). Sodišče se je pravilno uprlo na, v številkah izražene okvirne potrebe tri in pol letnega sina udeležencev, saj celovitosti življenja ni mogoče natančno prenesti v numerični svet matematike in denarnih enot1. 5. Med udeležencema postopka ni sporno, da so se spremenile potrebe mld. sina D. in zmožnosti zavezancev, na podlagi katerih je bila preživnina dne 9. 5. 2018 sporazumno določena2, zato je sodišče skladno z določbo 197. člena DZ ponovno ugotavljalo vsa dejstva potrebna za novo določitev preživnine ter pri tem pravilno uporabilo materialno pravne določbe3. Pri tem je sodišče kritično ocenilo navedbe matere o mesečnih stroških za sinovo preživljanje in svoje ugotovitve pregledno zapisalo v točki 9 obrazložitve. Tudi po mnenju sodišča druge stopnje so mesečni stroški preživljanja mld. sina ugotovljeni realno in niso pretirani, upoštevaje tudi preživninske zmožnosti obeh staršev. Ob pregledu pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče kot strošek hrane upoštevalo znesek 100,00 EUR mesečno, torej znesek, za katerega se v pritožbi zavzema nasprotni udeleženec, prav tako je upoštevalo tudi znesek za oblačila v znesku 30,00 EUR in ne 50,00 EUR kot navaja pritožba. Nadalje tudi ne drži, da je sodišče v postavki kolektivnih stroškov upoštevalo znesek 128,13 EUR, iz obrazložitve izhaja, da je upoštevalo znesek 116,38 EUR. Glede zneska frizerja, kozmetike in igrač, ki ga pritožba graja, ker naj bi bil upoštevan v višini 45,00 EUR, seštevek teh postavk pove, da ga je sodišče upoštevalo v višini 42,00 EUR, in sicer strošek kozmetike in frizerja v višini 12,00 EUR ter strošek igrač v višini 30,00 EUR. Nadalje pritožba kot pretiran graja strošek za dopust v letnem znesku 300,00 EUR oziroma 25,00 EUR mesečno.

6. Sodišče prve stopnje je ocenilo mesečne življenjske potrebe mld. sina skupno na 500,00 EUR (in ne 586,00 EUR kot navaja pritožba). Pri ugotavljanju mesečnih potreb, zlati pri nakupih igrač, oblačil in dopusta je upoštevalo, da gre za stroške, ki večinoma mesečno varirajo in jih je zato ocenilo povprečno. Dejstvo, da se dopusti otroka starega 3,5 let stroški ne plačujejo v polni višini, je sodišče pri vrednotenju te postavke upoštevalo. Strošek 300,00 EUR na letni ravni je utemeljilo s stroškom prevoza na dopust, raznih dodatno plačljivih dejavnosti na dopustu, stroškov priboljškov. Pri tem se je pravilno oprlo na določbo drugega odstavka 190. člena DZ, da preživnina vključuje tudi stroške oddiha in razvedrila otroka. Glede na povzeto je sodišče soodvisno vrednotilo potrebe in zmožnosti staršev ter upoštevalo, da je potrebno najprej zagotoviti potrebe po hrani, zdravju, stanovanju, nato socialno biološke (oblačila, varstvo, izobraževanje) in nazadnje tudi potrebe prostega časa.

7. Prav tako ni utemeljena pritožbena graja, da sodišče ni pravilno ugotovilo preživninske sposobnosti nasprotnega udeleženca. Zmožnosti obeh roditeljev so po presoji sodišča druge stopnje dovolj zanesljivo in pravilno ugotovljene. Ocena zmožnosti staršev mora biti realna, a se presoja dokaj strogo. O pritožbeni graji, da je sodišče nepravilno upoštevalo kot redne dohodke nasprotnega udeleženca plačo, ki jo prejema le tedaj, kadar je na terenu ali vojaških vajah in da to ni redni dohodek, je potrebno odgovoriti, da se je sodišče pravilno oprlo na potrdilo delodajalca4 nasprotnega udeleženca, na podlagi katerega je upoštevalo povprečno plačo v znesku 1.825,00 EUR, ki jo je prejemal v času od septembra 2019 do aprila 2020. Sodišče je pravilno pojasnilo, da se kot del plače upoštevajo tudi prejemki iz naslova dodatno opravljenih nalog. Ker iz podatkov delodajalca izhaja, da je nasprotni udeleženec dohodke, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo, prejemal v obdobju osmih mesecev, ne gre za izredne prihodke, ki ne vplivajo na ugotavljanje preživninske zmožnosti očeta. Sam je tudi izpovedal, da ponovno odhaja na daljšo misijo ter, da opravlja vse te dodatne naloge, ker mu osnovna plača ne zadošča za boljši življenjski standard. Ta prizadevanja nasprotnega udeleženca po večjem zaslužku vplivajo na preživninsko zmožnost ter na zadovoljevanje ne le najnujnejših sinovih potreb.

8. Denarni prispevek očeta k preživljanju mld. sina, pa bo ob ugotovljenih mesečnih življenjskih potrebah v višini 500,00 EUR, le nekoliko višji (4%) od deleža, ki ga bo morala prispevati mati (mati prejema povprečno mesečno plačo v višini 681,00 EUR, kar je, četudi bi upoštevali le osnovno plačo očeta v višini 930,00EUR, 29 % manjša plača). Ob tem je potrebno tudi poudariti, da bo mld. sin živel pri predlagateljici, ki bo dolžna skrbeti za njegovo vzgojo in varstvo, kar je tudi dejstvo, ki vpliva na porazdelitev preživninskega bremena.

9. Glede na obrazloženo je potrebno pritožbo zavrniti ter sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v povezavi z določbo 42. člena ZNP-1).

10. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, predlagateljica pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k njeni rešitvi. Sodišče druge stopnje je zato odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (določbe 154., 155. in 165. člena ZPP).

1 Višino preživninske obveznosti sodišče določi z vrednotnim sklepom, ki naj uravnoteži pravno relevantne dejavnike v vrednotnem trikotniku: otrokove potrebe - preživninske zmožnosti matere in preživninske zmožnosti očeta (določba 189. člena DZ). Večkrat je bilo tudi poudarjeno, da gre za vrednotni in ne za matematični pristop - VSRS sodba in sklep II Ips 264/2016. 2 Določba 197. člena DZ; Sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. 3 Določba 190. člena DZ: Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb. 4 Podatki ministrstva za obrambo – na list št 24 v spisu