Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka bi morala postaviti konkretne trditve v zvezi z nepravilnostmi, ki naj bi še vedno preprečevale pravilno delovanje celotnega sistema. Sodišče ni dolžno izvajati dokazov, s pomočjo katerih bi se relevantna dejstva šele ugotovila.
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
Sodišče prve stopnje je 23.04.1999 razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. Ig 96/15661 z dne 19.11.1996 ostane v veljavi v 1. točki izreka za glavnico 159.766,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.11.1996 do plačila in v 3. točki izreka za izvršilne stroške v znesku 18.115,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.11.1996 do plačila (1. točka izreka sodbe). V ostalem je sklep o izvršbi razveljavilo in višji tožbeni zahtevek zavrnilo (2. točka izreka sodbe). Toženi stranki je še naložilo, da tožeči povrne 25.346,00 SIT pravdnih stroškov (3. točka izreka sodbe). Zoper navedeno sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navedla je, da je napačno razlogovanje sodišča prve stopnje v zvezi z dopisom z dne 21.07.1995. Tožena stranka je v navedenem dopisu zgolj potrdila dejstvo, da je bila tožeča stranka opozorjena na konkretno napako, ki je bila tudi sanirana. Navedeno pa ne pomeni, da je bilo s tem omogočeno pravilno delovanje celotnega sistema. Tako razlago potrjuje tudi zadnji stavek omenjenega dopisa, v katerem tožena stranka sporoča, da bo račun poravnala takoj, ko bo ugotovljeno, da sistem tudi dejansko "funkcionira". Ker sistem še danes ne funkcionira, tožena stranka odklanja preostanek plačila. Da je temu res tako, bi lahko potrdila predlagana priča, katere zaslišanje je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo. Zato je dejansko stanje zmotno ugotovljeno, sodba pa nima razlogov o odločilnih dejstvih. Predlagala je, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi, in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Tožena stranka v pritožbi graja dokazno ocena dopisa z dne 21.07.1995 (priloga A12). Trdi, da je v navedenem dopisu zgolj potrdila dejstvo, da je bila tožeča stranka opozorjena na konkretno napako, ki je bila tudi sanirana. Navedeno pa potrditvah tožene stranke ne pomeni, da je bilo s tem omogočeno pravilno delovanje celotnega sistema. Vendar tožena stranka "komplikacije" pri dobavi in montaži dimnika ni konkretizirala. Poleg tega so bile "komplikacije" glede na vsebino spornega dopisa odpravljene. S tem v zvezi je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da sporni dopis ne dokazuje, da dimnik ni nikoli funkcioniral. Tožena stranka bi morala postaviti konkretne trditve v zvezi z nepravilnostmi, ki naj bi še vedno preprečevale pravilno delovanje celotnega sistema. V kolikor naj bi zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke šele pripomoglo k odkrivanju dejstev, pa sodišče druge stopnje k pravilni odločitvi sodišča prve stopnje, ki je dokazni predlog zavrnilo, le dodaja, da sodišče ni dolžno izvajati dokazov, s pomočjo katerih bi se relevantna dejstva šele ugotovila. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane odločbe tako ni našlo kršitev, na katere opozarja pritožba. Sodbo sodišča prve stopnje je preizkusilo tudi glede kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP/77) in pri tem ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka (2. odst. 354. člena ZPP/77) in da je pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo na podlagi 368. člena ZPP/77 potrdilo. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 166. člena ZPP/77. Glede na to, da tožena stranka s pritožbo ni uspela, bo morala sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka. Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99).