Jedro

Predlagatelj je uspel izkazati, da so bili izvriniki vseh treh pogodb predlagateljem postopkov vrnjeni. Razlog za odsotnost zaznamka na izvirniku listin, da je bil na njihovi podlagi opravljen vpis, pa je očitno v tem, da predlagani vpisi niso bili dovoljeni.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice razveljavita ter zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne 2.8.2016 zavrglo zemljiškoknjižni predlog, ki ga je v imenu predlagateljice družbe L. d.o.o. vložil notar B.K. na podlagi verige treh prodajnih pogodb. Pri predhodnem preizkusu zadeve je namreč ugotovilo, da je vpis predlagan na podlagi pogodb, ki se že hranijo v pisni zbirki listin pristojnega sodišča, predlogu pa ni bilo predloženo potrdilo iz 5. točke prvega odstavka 142. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Ker predlog ni vseboval oznake, pod katero so v pisno zbirko listin vloženi izvirniki prodajnih pogodb in predlagatelj tudi o hrambi slednjih ni priložil ustreznega potrdila, je štelo, da procesne predpostavke za odločanje niso izpolnjene. Ugovor predlagatelja, v katerem je ta trdil, da se izvorne listine nahajajo v hrambi pri notarju ne pa v pisni zbirki listin zemljiškoknjižnega sodišča, je prvostopenjska sodnica s sklepom z dne 3.3.2017 zavrnila z utemeljitvijo, da je sicer res imel predlagatelj možnost izvirne listine, ki so bile enkrat že vložene v zbirko listin, ponovno pridobiti iz zemljiške knjige, vendar bi bilo v tem primeru na sami listini, ki je bila v izvirniku vrnjena predlagatelju, to zabeleženo. Ker v konkretnem primeru iz nobene listine tak zaznamek ni razviden, je sodišče dvomilo, da gre res za izvirnike.

2. Proti taki odločitvi se pritožuje predlagatelj po notarju. V pritožbi ponavlja, da se listine nahajajo v notarski hrambi, poleg tega pa je pridobil dopise Dn št. 7569/2004 z dne 2.2.2010, Dn št. 9946/2006 z dne 26.3.2012 in Dn št. 13282/2006 z dne 18.12.2012, iz katerih izhaja, da je zemljiška knjiga originalne izvode listin izročila predlagatelju.

3. Potrdila prilaga pritožbi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Argumenti prvega in drugega sklepa zemljiškoknjižnega sodišča so različni. Sklep z dne 2.8.2016 temelji na ugotovitvi, da so listine, na podlagi katerih je vpis predlagan, že v hrambi v pisni zbirki listin pristojnega sodišča in da zemljiškoknjižnemu predlogu ni bilo priloženo potrdilo v zvezi s tem, po podanem predlagateljevem ugovoru, da so izvirniki listin v resnici v hrambi pri notarju, pa je sklep z dne 3.3.2017 argumentiran z utemeljenim dvomom prvostopenjskega sodišča, da gre za izvirnike, ker na listinah ni zaznamka, da so bile iz zemljiške knjige vrnjene stranki. Predlagatelj je zato šele v pritožbi proti taki odločitvi lahko ta dvom izpodbijal, zato je pritožbeno sodišče njegove navedbe in pritožbi priložene dokazne listine upoštevalo. Z njimi je predlagatelj uspel izkazati, da je dvom prvostopenjskega sodišča o tem, da notar ni razpolagal z izvirniki listin, neutemeljen. Iz predlogu priloženih pogodb izhaja, da je bil na njihovi podlagi začet zemljiškoknjižni postopek v letih 2004 in 2006, torej v času veljavnosti Zakona o zemljiški knjigi iz leta 2003 (Ur. list RS, št. 58/2003). Ta je v šestem odstavku 142. člena res določal, da se listine, ki so bile priložene predlogu v izvirniku, na zahtevo predlagatelja temu vrnejo potem, ko je bil na njihovi podlagi opravljen vpis in da v takem primeru na izvirniku listine sodišče zaznamuje, da je bil opravljen vpis z navedbo vsebine vpisa in hkrati izdela prepis, ki se vloži v zbirko listin namesto vrnjenega izvirnika. Zato je argumentacija prvostopenjskega sodišča načeloma pravilna, saj ima podlago v navedenem določilu. V pritožbenem postopku pa je predlagatelj uspel izkazati, da so bili izvirniki vseh treh pogodb predlagateljem postopkov, ki so tekli pod št. Dn št. 7569/2004, Dn 24-13282/2006 in Dn 240000994/2006, vrnjeni. Razlog za odsotnost zaznamka na izvirniku listin, da je bil na njihovi podlagi opravljen vpis, pa je očitno v tem, da predlagani vpisi niso bili dovoljeni (to povsem jasno izhaja iz dveh potrdil, glede tretjega pa je logična razlaga za vrnitev pogodbe povsem enaka).

6. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice in zemljiškoknjižne sodniške pomočnice razveljavilo ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).