Jedro

Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je predlagatelj v komunikaciji težaven in da je njegovo vedenje v stresnih situacijah impulzivno. Najbolj problematični so prevzemi/predaje otroka. To je zaznalo tudi sodišče, zato je z začasno odredbo po uradni dolžnosti, z namenom zmanjšanja konfliktnih situacij spremenilo mesto, kjer predlagatelj sina prevzema. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju izpodbijanega sklepa, da dečkova stiska ob prehodu od matere k očetu (še) ni razlog za ukinitev stikov z očetom. Procesno gradivo izkazuje, da je dečkova čustvena stiska posledica nepravilnega ravnanja in postopanja obeh staršev, ki med seboj neustrezno komunicirata in se prezirata. Nikakor pa ni z verjetnostjo izkazano, da bi bil deček na stikih z očetom ogrožen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Novem mestu (v nadaljevanju sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za začasno ukinitev stikov med mld. A. in predlagateljem (I. točka izreka). Po uradni dolžnosti je izdalo začasno odredbo, s katero je spremenilo mesto prevzema mld. A. Ta ne poteka več v prostorih Osnovne šole B., marveč pred vhodnimi vrati (II. točka izreka). Sodišče je odločilo, da začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oz. do pravnomočnega zaključka sodnega postopka o spremembi stikov in preživnine (III. točka izreka). Odločitev o stroških v zvezi s postopkom izdaje začasne odredbe je pridržalo do izdaje končne odločbe (IV. točka izreka) in sklenilo, da pravno sredstvo zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (V. točka izreka).

2.Nasprotna udeleženka odločitve sodišča ne sprejema in zoper zavrnilni del vlaga pritožbo. V njej uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu spremeni in ugodi njenemu predlogu za izdajo začasne odredbe. Podredno predlaga razveljavitev v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču v nov postopek.

3.V pritožbi poudarja, da predlagatelj mld. A. s stika ne vrača pravočasno. Opozarja na predlagateljev problematičen značaj, njegovo agresivnost in težavnost v komunikaciji ob prisotnosti sina. Poudarja, da deček zavrača stike s predlagateljem in izpostavlja mnenje CSD C. Strokovna služba CSD meni, da je zaradi vseh dogodkov začasna prekinitev stikov mld. A. v korist. Mnenje organa socialnega skrbstva, ki v postopku nastopa kot specifičen pomočnik sodišča, je ostalo prezrto. Deček je zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca ogrožen. Pritožnica izpostavlja poročili OŠ B. z 9. 10. 2024 in PP D. s 15. 10. 2024. Poročili izkazujeta neprimerno in zaskrbljujočo komunikacijo predlagatelja pri prevzemih mld. A.a v prostorih šole.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. Zaradi neutemeljenosti predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške pritožbenega postopka. V celoti pritrjuje odločitvi sodišča.

4. Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče je skladno z določbama 157. in 161. člena DZ opravilo pravilno presojo v zvezi z zatrjevano ogroženostjo otroka. Ta je podana, če je otrok utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oz. verjetnost njenega nastanka posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, pri čemer škoda pomeni škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju.

6.Prekinitev stikov je hud poseg v starševske pravice in ima lahko za otroka težke posledice. Zato morajo biti zanjo podani res tehtni razlogi. Teh pa nasprotna udeleženka ni uspela izkazati, niti ne izhajajo iz mnenja pristojnega CSD.

7.Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je predlagatelj v komunikaciji težaven in da je njegovo vedenje v stresnih situacijah impulzivno. Najbolj problematični so prevzemi/predaje otroka. To je zaznalo tudi sodišče, zato je z začasno odredbo po uradni dolžnosti - ta sicer ni predmet pritožbene presoje - z namenom zmanjšanja konfliktnih situacij spremenilo mesto, kjer predlagatelj sina prevzema. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju izpodbijanega sklepa, da dečkova stiska ob prehodu od matere k očetu (še) ni razlog za ukinitev stikov z očetom. Procesno gradivo izkazuje, da je dečkova čustvena stiska posledica nepravilnega ravnanja in postopanja obeh staršev, ki med seboj neustrezno komunicirata in se prezirata. Nikakor pa ni z verjetnostjo izkazano, da bi bil deček na stikih z očetom ogrožen.

8.Sodišče je z A. opravilo razgovor. Ugotovilo je, da je deček sposoben dojeti in razumeti pomen svoje odločitve ter izjave o njej. Ugotovilo je, da se deček na stiku z očetom dobro počuti. Na podlagi razgovora in ob upoštevanju preostalega procesnega gradiva je zaključilo, da deček na stiku ni ogrožen.

9.Sodišče je kritično presodilo mnenje pristojnega CSD. V točkah 7 do 10 izpodbijanega sklepa je pojasnilo, zakaj mnenju ne sledi. Tem razlogom pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje in jih tudi pritožbi ne uspe ovreči. Oba starša, kot je utemeljeno opozorilo sodišče v izpodbijanem sklepu, bosta morala pokazati večjo zrelost; oče se bo moral vzdržati kakršnih koli agresivnih ravnanj, mati pa opustiti preveč zaščitniško držo ob prehodih dečka k očetu. Tako bosta največ prispevala k zmanjševanju njegovih čustvenih stisk, ki jih oba zaznavata.

10.Pritožbene navedbe niso utemeljene, podani pa tudi niso razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), saj tudi ni ugotovilo kršitev materialnega in procesnega prava, na katere - skladno z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP - pazi po uradni dolžnosti.

11.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (163. člen ZPP).

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.