Jedro

Navedbe v zvezi z ogrožanjem otrokovega zdravja so presplošne, da bi lahko utemeljevale ukinitev stikov. Enako velja tudi za vzročno povezanost med otrokovim agresivnim ravnanjem in očetovimi ravnanji na stikih.

Sodišče je na podlagi doslej zbranega procesnega gradiva ocenilo, da je sprožilcev otrokovih čustvenih in vedenjskih težav lahko več in da ob otrokovi želji po stikih z očetom in nedavni oceni, da so stiki z očetom otroku v korist, ni verjetno izkazana potreba po tako radikalnem posegu, kot je ukinitev stikov, niti po ponovni uvedbi nadzorovanih stikov ali omejitvi stikov na en dan v štirinajstih dneh.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo materin predlog za izdajo začasne odredbe o ukinitvi stikov med očetom in sinom za en mesec, nato pa izvajanje stikov pod nadzorom CSD ali vsako drugo soboto.

2.Mati v pritožbi zoper izpodbijani sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oziroma ga spremeni tako, da predlogu za začasno odredbo ugodi.

2.Zmotno je ugotovljeno, da niso verjetno izkazane spremenjene okoliščine oziroma da otrok ni ogrožen. Verjetno je izkazano, da se sin s stikov z očetom med vikendom vrne čustveno vznemirjen, agresiven in nervozen, da je večkrat napovedal, da si bo sam kaj naredil in celo, da se bo ubil, da ji ga uspe pomiriti šele po več dneh, da se agresivni izbruhi tako v odnosu do učencev kot do učiteljev kažejo tudi v šoli in da se stanje slabša. Iz poročila razredničarke z dne 30. 4. 2025 je razvidno, da "so ponedeljki", ko pride v šolo nervozen in ne zmore biti na svojem mestu, težje opravlja naloge ali se zaplete v prepire. Gre za ponedeljke, ko se vrne s stikov z očetom. Tudi iz strokovnega mnenja Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju Komisija) z dne 20. 3. 2025 je razvidno, da ob prehodu v šolo pri sinu sprva ni bilo opaziti izrazitejših posebnosti na čustveno-vedenjskem področju in da so se te stopnjevale v prvi polovici šolskega leta (to je po pričetku izvajanja stikov z očetom) in prerasle v verbalne žalitve do vrstnikov in odraslih, težave pri organiziranju dela, začenjanje konfliktov, ki prerastejo v fizični obračun, intenzivne čustvene izbruhe. Ker teh ugotovitev v izpodbijanem sklepu ni, je dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Posledično je zmotna ugotovitev o neizkazanosti zaključka, da je tako vedenje posledica predhodnih neprimernih ravnanj nasprotnega udeleženca in neprimernih stikov. Nasprotni udeleženec mu med stiki predvaja grozljivke in druge neprimerne vsebine za sina; otrok preživlja čas pred televizijo, na telefonu in z igranjem agresivnih igric; domov se vrača nenaspan, raztresen, z glavobolom in neprimernim obnašanjem. Nasprotni udeleženec mu sugerira, naj se laže o preteklem dogajanju in mu grozi, da bo sicer moral v zapor. Zmotno tudi ni upoštevano, da s tem, ko ne upošteva omejitev zaradi alergij, nasprotni udeleženec ogroža otrokovo zdravje.

2.V zvezi s presojo o povezanosti med bolečinami v trebuhu in ravnanjem nasprotnega udeleženca je sodišče zmotno izhajalo iz standarda gotovosti. Iz razlogov sklepa posredno izhaja, da bi morala biti taka povezava navedena v zdravniškem izvidu. Drugih predlaganih dokazov namreč sodišče ni izvedlo. Ker sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank, je podana kršitev iz 8. točke 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zaradi izostanka razlogov za zavrnitev navedenega dokaza pa je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP. Previsok dokazni standard je bil uporabljen tudi pri presoji o povezanosti med sinovimi vedenjskimi težavami in vzrokom zanje. Ni ugotovljeno, da je do poslabšanja vedenja prišlo po začetku izvajanja stikov na podlagi začasne odredbe in da poslabšanje ni primerljivo s predhodnimi stanji. Iz strokovnega mnenja jasno izhaja, da sprva ob prehodu v šolo ni bilo izrazitejših posebnosti. Fizično nasilje nad učiteljico in otrokova napoved, da si bo kaj naredil, kažeta na spremembo okoliščin, novo ogroženost in nova hudo zaskrbljujoča otrokova ravnanja, ki so se razvila šele po začetku izvajanja stikov na podlagi začasne odredbe. Za ugotovitev, da gre prav za ponedeljke po stikih z nasprotnim udeležencem, bi moralo sodišče izvesti dokaz z zaslišanjem strank.

2.Sodišče bi moralo izvesti narok. Nelogični in nasprotujoči sta navedbi v sklepu, da ni verjetno izkazana otrokova ogroženost in da izvedba naroka (na katerem bi sodišče lahko izvedlo dokaz z zaslišanjem strank) ni potrebna.

3.Oče ni odgovoril na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Udeleženca sta starša desetletnega dečka, ki se je v 1. in 2. razredu šolal doma, v šolskem letu 2023/24 pa je pričel obiskovati waldorfsko šolo. Od prvega leta je bil zaupan v varstvo in vzgojo materi, z očetom pa je imel redne stike vsak drugi vikend, neredko pa so se starši dogovorili, da je bil pri očetu tudi izven časa, določenega v sodbi. Mati je v septembru 2023 vložila predlog za odvzem pravice do stikov in izdajo začasne odredbe o ukinitvi stikov, ki ga je utemeljevala s trditvami o očetovi spolni zlorabi sina. Sodišče je s sklepom z dne 26. 10. 2023 določilo stike pod nadzorom 1 x na 14 dni po dve uri, v izmeničnem tednu pa telefonski stik. Po izteku nadzorovanih stikov je sodišče s sklepom z dne 27. 6. 2024 odločilo, da stiki (po postopni razširitvi) od 31. 7. 2024 tečejo vsak drugi vikend od sobote zjutraj do nedelje zvečer in da se prve tri mesece evalvirajo pri CSD. Po pridobitvi izvedenskega mnenja v predkazenskem postopku, na podlagi katerega je tožilstvo sporočilo, da bo ovadbo zavrglo, je mati v juniju 2025 vložila nov predlog za izdajo začasne odredbe z enomesečno ukinitvijo stikov in zatem ponovno uvedbo nadzorovanih stikov ali omejitvijo stikov na soboto. Utemeljevala ga je s trditvami, da so otrokove stopnjujoče se vedenjske in čustvene težave posledica neustreznih očetovih ravnanj na stikih in da je zaradi očetovega neupoštevanja prehranskih omejitev ogroženo otrokovo zdravje.

6.Odločitev o zavrnitvi materinega predloga za spremembo začasne ureditve stikov temelji na ugotovitvah in preudarkih, - da neupoštevanje zdravstvenih omejitev ni verjetno izkazano, - da se vedenjske težave in težave v komunikaciji z občasnimi izbruhi jeze pojavljajo že od 2022, da so sprožilci različni, da se težave pojavljajo tudi med tednom in so se stopnjevale v drugi polovici prvega leta šolanja na waldorfski šoli, da velika obremenjenost z odnosom med staršema sproža v dečku čustvene stiske in notranjo napetost, ki se lahko odraža tudi v neprilagojenih čustvenih in vedenjskih odzivih in da glede na to ni verjetno izkazano, da je izvor vedenjskih težav v stikih z očetom, - da deček izraža željo po večjem obsegu stikov z očetom, - da si predloga za ponovno uvedbo nadzorovanih stikov in za omejitev na sobotne stike nasprotujeta in - da uvedba nadzorovanih stikov ni več dopustna.

7.Sodišče se je pravilno oprlo na določbe 161. člena v povezavi s 157. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), na podlagi katerih sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, in da je ogroženost podana v primeru obstoja ali zelo verjetnega obstoja škode na telesnem ali duševnem zdravju ali razvoju.

8.Zatrjevane bistvene kršitve določb postopka niso podane. Narok se v postopku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe izvede, kadar je to smotrno (29.a čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Pritožnica ni izkazala, da bi bila za odločitev o predlogu potrebna izvedba dokaza z njenim zaslišanjem. Otrokovo ogroženost je utemeljevala z dvema razlogoma: 1) da oče ne upošteva zdravstvenih omejitev zaradi alergij, da otroku daje zanj škodljivo hrano in da je bila zaradi tega že potrebna urgentna zdravniška pomoč (ki jo izkazuje zdravniški izvid), in 2) da otrok s stikov z očetom prihaja čustveno vznemirjen in je zaradi očetovih nesprejemljivih ravnanj ob ponedeljkih po stikih v šoli verbalno in fizično agresiven v odnosu do učencev in učiteljev.

9.Ker so navedbe v zvezi z ogrožanjem otrokovega zdravja presplošne, da bi lahko utemeljevale ukinitev stikov, je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da izvedba nadaljnjih dokazov ni bila potrebna. Enako velja tudi za vzročno povezanost med otrokovim agresivnim ravnanjem in očetovimi ravnanji na stikih. Pritožnica je za izkaz svojih trditev o čustvenih stiskah otroka po vrnitvi s stikov predložila listinske dokaze (poročilo razredničarke in druge dokumente šole, strokovno mnenje Komisije) in predlagala svoje zaslišanje. Upoštevaje vsebino listinskih dokazov pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da izvedba dokaza z zaslišanjem matere ni bila potrebna. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz njenih navedb o vedenjskih in čustvenih težavah otroka in upoštevalo zapise v poročilih šole in strokovnem mnenju Komisije. Sledilo ji ni le v oceni, da ti verjetno izkazujejo povezavo med stiki otroka z očetom ter otrokovim čustvenim nemirom in agresivnim vedenjem. Materine navedbe v pritožbi (in tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje) o tem, katero dejstvo bi potrdila z izpovedbo, so nesubstancirane in neoprijemljive. Spričo poročil šole in strokovnega ter izvedenskega mnenja se odločilna povezava med (zatrjevanimi) škodljivimi ravnanji očeta in težavami otroka kaže le kot oddaljena možnost. Dokaz z zaslišanjem predlagateljice njene verjetnosti ne bi mogel okrepiti. Zatrjevane kršitve 8. in 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP zato niso izkazane.

10.Neutemeljeni so očitki o zmotnosti sklepanja, da ni verjetno izkazana vzročna povezanost med vedenjskimi in čustvenimi težavami otroka in (zatrjevanim) nesprejemljivim očetovim ravnanjem na stikih. Sodišče prve stopnje jo je utemeljilo na ugotovitvah, - da sledeč izvedenskemu mnenju z dne 26. 2. 2025 do poslabšanja otrokovega vedenja ni prišlo po uvedbi stikov z očetom (na podlagi začasne odredbe iz junija 2024), ampak so se vedenjske težave (razdražljivost, neubogljivost, težave v komunikaciji, občasni izbruhi jeze) pojavljale že od leta 2022, in da so sprožilci različni, - da iz poročila šole z dne 30. 4. 2025 ne izhaja, da do težav prihaja le ob ponedeljkih, ki sledijo stikom, - da iz strokovnega mnenja Komisije za usmerjanje izhaja, da so se težave stopnjevale v drugi polovici šolskega leta, v katerem je otrok pričel obiskovati waldorfsko šolo, in da je mati poročala o vedenjskih težavah tudi v domačem okolju, - da je razlog za stopnjevanje težav mogoče pripisati več različnim dejavnikom, med drugim tudi temu, da se je deček po začetnem prehodu v šolo bolj udomačil in sprostil, - da je sledeč izvedenskemu mnenju deček zelo obremenjen z odnosom med starši, kar lahko sproža in ohranja čustvene stiske in napetosti, ki se odražajo v neprilagojenih čustvenih in vedenjskih odzivih, - da otrok vseskozi izraža željo po večjem obsegu stikov z očetom in - da je evalvacija stikov po zaključku nadzorovanih stikov pokazala, da so stiki otroku v korist.

11.Razlogi v izpodbijanem sklepu ne nudijo opore za sklepanje, da se sodišče ni seznanilo s celotno vsebino poročila šole in mnenja strokovne komisije. Zgolj dejstvo, da ni povzelo vseh ugotovitev, takega zaključka namreč še ne omogoča. Sicer pa tudi poročilo kot celota ne potrjuje, da bi otrok izkazoval vedenjske težave le ob ponedeljkih po stikih z očetom. Razredničarka je navedla, da je po začetku obiskovanja šole (v septembru 2023) le s težavo sprejel šolske obveznosti in bil večkrat v konfliktu s sošolci in učitelji in da je pri šolskem delu v naslednjem šolskem letu opaziti napredek, v vedenju pa prej poslabšanje. Zapis, ki se nanaša na ponedeljke in ki mu mati pripisuje odločilen pomen ("so pa ponedeljki, ko pride v šolo že ves nervozen"), ni edini, ki je povezan z opisom otrokovega agresivnega vedenja. Že iz poročil učiteljice za nemščino izhaja, da so težave pogoste in vztrajajoče. Da bi bile težave časovno omejene ali na kakršenkoli način povezane s ponedeljki po stikih, ne izkazuje niti mnenje Komisije za usmerjanje.

12.Neutemeljen je očitek o previsokem dokaznem standardu, uporabljenem za presojo ogroženosti. Sodišče je na podlagi doslej zbranega procesnega gradiva ocenilo, da je sprožilcev otrokovih čustvenih in vedenjskih težav lahko več in da ob otrokovi želji po stikih z očetom in nedavni oceni, da so stiki z očetom otroku v korist, ni verjetno izkazana potreba po tako radikalnem posegu, kot je ukinitev stikov, niti po ponovni uvedbi nadzorovanih stikov ali omejitvi stikov na en dan v štirinajstih dneh. Zgolj dejstvo, da eni omembi ponedeljkov v poročilu ni pripisalo pomena, ki mu ga daje pritožnica, še ne pomeni, da je izhajalo iz z gotovostjo izkazane povezave med otrokovim vedenjem in očetovimi ravnanji na stikih.

13.Očitka o previsokem dokaznem standardu ne utemeljujejo niti pritožbeni argumenti v zvezi z zdravstveno ogroženostjo otroka. Kot je bilo že navedeno, je bil razlog za neizkazanost zdravstvene ogroženosti v skromnih in splošnih navedbah predlagateljice in ne v tem, da v izvidu ni bilo navedeno, kaj je bil razlog težav, zaradi katerih je za otroka iskala pomoč na urgenci.

14.Po navedenem in po presoji, da v ostalem delu niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče materino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ).

15.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da postopek še ni končan.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 161 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 29a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.