Jedro

Povprečni mesečni dohodek tožnice presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je zakonsko določen kot meja, do katere se še dodeli BPP, zato ni upravičena do brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Ljubljani po predsedniku Okrožnega sodišča (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči (BPP) z dne 19. 12. 2012 kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. V obrazložitvi se sklicuje na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), člene 10, 11, 12, 13, 23 in 33 ter prvi odstavek 12. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Pristojni organ za BPP ugotavlja, da je tožnica v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje skupno prejela dohodek v višini 1.820,23 EUR, ki obsega neto plačo in pokojnino tožnice. Povprečni mesečni dohodek tako znaša 606,74 EUR in presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v prvem odstavku 152. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) in ki trenutno znaša 261,56 EUR, dvakratnik je torej 523,12 EUR. Glede na to, da tožnica že z višino lastnega dohodka presega limit za odobritev BPP, se pristojni organ za BPP ni spuščal v presojo višine drugega dohodka in premoženja tožnice ter ugotavlja, da je prošnja tožnice za BPP neutemeljena.

Tožnica je zoper navedeno odločbo vložila tožbo v upravnem sporu. Navaja, da sama živi v najemniškem stanovanju, ter da nima nobene nepremičnine niti avtomobila. Nima otrok in je zaposlena v A. d.d.. Ne prejema niti minimalne plače, ter ima plačo samo za redne položnice, pa še ta ne zadošča za vse stroške. Sprašuje, na koga naj se obrne za pomoč. Navaja tudi, da je invalid III. kategorije. Meni, da je BPP ta namenjena revežem, ki so v stiski, tako kot ona, in ki ne morejo plačevati dolgov, ne pa za tiste, ki imajo vsega dovolj. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe in ugoditev njeni vlogi.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Namen BPP po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. BPP se odobri na način in pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP. Upravičenci, ki jih določa 10. člen ZDBPP, ki morajo biti med drugim državljani Republike Slovenije, lahko zaprosijo za BPP v katerikoli fazi postopka. Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Po drugem odstavku navedenega člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (v nadaljevanju minimalni dohodek). Od 1. februarja 2013 znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 261,56 EUR (Sklep o usklajeni višini minimalnega dohodka od januarja 2013, Ur. l. RS, št. 8-231/2013, objavljen 29. 1. 2013), dvakratnik torej znaša 523,12 EUR, kot pravilno navaja tožena stranka v točki 10. obrazložitve izpodbijane odločbe. Iz ugotovitev prvostopenjskega organa, ki jih tožeča stranka ne izpodbija, pa izhaja, da znaša povprečni mesečni dohodek tožnice 606,74 EUR. Po povedanem povprečni mesečni dohodek tožnice presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP pa se ugotavlja finančni položaj prosilca in tudi drugi pogoji, določeni z ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP).

Ker iz podatkov glede finančnega položaja tožnice izhaja, da le-ta presega dvakratnik zneska osnovnega minimalnega dohodka, se tožena stranka utemeljeno ni spuščala v presojo višine drugega dohodka in premoženja tožnice, kakor tudi ne v morebitno izpolnjevanje drugih pogojev, določenih z ZBPP, ki se upoštevajo pri odločanju o prošnji za BPP. Tožničino prošnjo za BPP je tožena stranka utemeljeno zavrnila zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja.

Ob takem stanju stvari pa tudi po mnenju sodišča tožbi tožnice ni mogoče ugoditi, saj je po povedanem izpodbijana odločba zakonita, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.