Jedro

V motenjski pravdi je lahko pasivno legitimiran tako izvršitelj motilnega dejanja kot njegov naročnik.

V pravdi zaradi motenja posesti se ne obravnavajo stvarnopravna upravičenja lastnika nepremičnine kot naročnika motilnega dejanja.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se 3. točka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v drugi vrstici številka "8" nadomesti s številko "15".

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Toženec je dolžan povrniti tožnici stroške pritožbenega postopka v znesku 209,99 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom naložilo tožencu, da v roku osmih dni vzpostavi prejšnje stanje s tem, da na steber nepremičnine parc. št. 832/122 k. o. X namesti nazaj U-profil dolžine 20 cm, širine 5 cm in debeline 3 cm ter s tem omogoči tožnici zapiranje vhodnih drsnih vrat na nepremičnini parc. št. 832/84 iste k. o. (1. točka izreka). Tožencu je tudi naložilo, da se je v bodoče dolžan vzdržati takšnih in podobnih motitvenih dejanj (2. točka izreka). Odločilo je še, da je toženec dolžan povrniti tožnici pravdne stroške v znesku 865,98 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje toženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da ga razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je prvo sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo v drugem postopku, glede na opravilno številko izpodbijanega sklepa, kot je bil postopek, v katerem je sodeloval. Odločitev prvega sodišča ni pravilna. Tožencu je naložilo namestitev U-profila, katerega sploh nima v posesti, na steber v lasti matere in sestre toženca. Slednji sta v okviru izvrševanja svoje lastninske pravice naročili tožencu, da odstrani U-profil s tega stebra. S tem sta izvrševali svoja lastniška upravičenja. Odstranitev U-profila zato temelji na zakonu in toženčevo ravnanje ni protipravno. Tožena stranka je nasprotovala izvrševanju tožničine posesti na U-profilu na način, kot ga je izvajala tožnica s svojimi družinskimi člani. Tožnica je do posesti nad U-profilom na omenjenem stebru prišla s privolitvijo svojcev toženca, da se na steber namesti rinka, vendar pa je tožnica namestila U-profil. Zmotna je ugotovitev, da je bila odstranitev U-profila motilno ravnanje. Sodišče je spregledalo dejstvo, da se vrata tožnice tudi brez U-profila v celoti še vedno lahko zapirajo in je njeno dvorišče zaprto. Stanje glede odpiranja in zapiranja vrat tožnice je zato povsem nespremenjeno. Toženčeva mati je opozarjala tožnico na odstranitev U-profila z njenega stebra. O relevantnih okoliščinah bi moralo sodišče zaslišati predlagano pričo J. K., saj je bil ta dokazni predlog pravočasen. Toženčevo ravnanje je imelo tudi znake samopomoči. Ni res, da je bil U-profil nameščen na steber že od leta 1995. Pred tem je bila na stebru nameščena rinka. Toženec ne more biti pasivno legitimiran v tem postopku. Sodišče je storilo bistveno kršitev določb postopka, ker je odločilo mimo zahtevka tožnice.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. S popravnim sklepom z dne 31. 8. 2018 je prvo sodišče popravilo očitno pisno napako glede opravilne številke izpodbijanega sklepa.

6. Izpodbijani sklep jasno določa, kaj je toženec dolžan narediti, da se vzpostavi prejšnje posestno stanje. Toženec mora namestiti nazaj na steber U-profil, pri čemer lahko uporabi odstranjenega ali pa drugega z enakimi dimenzijami. Ne glede na to je pritožbena trditev, da toženec nima v posesti odstranjenega profila, nedovoljena in zato neupoštevna pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP). V čigavi lasti je steber, s katerega je toženec odstranil U-profil, nima nobenega pomena za to pravdo.

7. Kot je pravilno pojasnilo že prvo sodišče, je v motenjski pravdi lahko pasivno legitimiran tako izvršitelj motilnega dejanja kot njegov naročnik. Ni sporno, da je toženec odstranil U-profil, zato je stvarno legitmiran v tem sporu. V pravdi zaradi motenja posesti se ne obravnavajo stvarnopravna upravičenja lastnika nepremičnine kot naročnika motilnega dejanja. Presoja se le zadnje posestno stanje in nastalo motenje, zato se toženec ne more sklicevati na to, da sta mu mati in sestra kot solastnici stebra upravičeno naročili odstranitev U-profila na podlagi 37. člena SPZ in da njegovo dejanje temelji na zakonu (tretji odstavek 33. člena SPZ).

8. Tožnica je trdila, da jo je toženec z odstranitvijo U-profila motil v njeni posesti drsnih vhodnih vrat, ker jih po odstranitvi tega profila s stebra ni več mogla zapirati nanj. Na podlagi izvedenih dokazov je prvo sodišče utemeljeno sledilo tem tožničinim trditvam in ugodilo tožbenemu zahtevku. U-profil na stebru je služil za zapiranje drsnih vhodnih vrat in je bil v tem smislu njihov del. Tožnica je zato kot posestnica teh vrat izvrševala posest tudi nad tem profilom in tistim delom stebra, na katerem je bil profil nameščen. Prvo sodišče je zato pravilno ugotovilo, da je bila tožnica posestnica (tudi) tega dela stebra.

9. Toženec ni prerekal tožničine trditve, da je nemoteno uporabljala drsna vrata z U-profilom, pritrjenim na steber, od leta 1995 dalje, kar že samo po sebi izkazuje tožničino posest. Toženčevo zatrjevano nasprotovanje (vključno z nasprotovanjem njegove matere in sestre) tožničinemu izvrševanju te posesti in pozivanje na odstranitev tega profila ne spremeni dejstva, da je bila toženčeva odstranitev U-profila nedopusten poseg v tožničino posest. U-profil je služil za to, da so se vrata zataknila nanj, s čimer je bil zaprt dostop na dvorišče tožnice. Takšno funkcioniranje vrat po odstranitvi U-profila že po naravi stvari ni bilo več mogoče, zato ni dvoma, da je bilo toženčevo dejanje motilno.

10. Dokazni predlog za zaslišanje priče J. K. je bil podan na naroku 8. 5. 2018 in s tem prepozen, saj je bil prvi narok končan 1. 3. 2018 (navedba prvega sodišča v 15. točki obrazložitve je v tem pogledu očitno napačna oziroma lapsus). Ne glede na to je prvo sodišče pravilno štelo, da ta dokaz ni bil pomemben za odločitev, kar je utemeljilo v 3. točki obrazložitve. Dejstva, o katerih naj bi priča izpovedala, v ničemer ne bi mogla vplivati na ugotovitev, ali je bila tožnica posestnica in ali je bilo toženčevo dejanje motilno. Trditve o dovoljeni samopomoči so prav tako nedovoljena in zato neupoštevna pritožbena novota. Ali je bila na stebru pred U-profilom nameščena rinka, je za ta posestni spor povsem nepomembno, prav tako tudi pritožbena trditev, da naj bi bil steber poškodovan oziroma uničen zaradi tožničinega ravnanja.

11. Pritožba utemeljeno graja prekoračitev tožbenega zahtevka v obrestnem delu stroškovnega zahtevka. Tožnica je v tožbi uveljavljala plačilo stroškov v roku 15 dni, ne pa v roku 8 dni, kot je napačno odločilo prvo sodišče. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu ugodilo pritožbi in spremenilo 3. točko izpodbijanega sklepa tako, da je določilo izpolnitveni rok 15 dni, v preostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep prvega sodišča, saj uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi v tem delu niso bili podani (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

12. Toženec je s pritožbo uspel le v neznatnem delu, pri tem pa niso nastali posebni stroški, zato je dolžan tožnici povrniti celotne stroške pritožbenega postopka (tretji odstavek 154. člena in 165. člen ZPP). Stroške predstavlja nagrada za odgovor na pritožbo z 22 % DDV, v skladu z določili OT. V primeru zamude je toženec dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti.