Jedro

V pisno izdelani sodbi, ki je bila vročena upravičencem, je lahko prišlo do različnih formalnih napak in pomanjkljivosti ali celo do vsebinske neskladnosti z njenim izvirnikom - to je s sodbo v zapisniku o glavni obravnavi. V 365. členu ZKP je določeno, v katerih primerih in na kakšen način je mogoče te napake popraviti oziroma pomanjkljivosti in neskladja odpraviti, da bi se pisna sodba popolnoma ujemala z izvirnikom. Popravlja se lahko le pisno izdelana sodba, ne pa izvirnik sodbe. Vsebinske napake in pomanjkljivosti v izvirniku sodbe se lahko odpravijo le na podlagi vloženega pravnega sredstva oziroma z izdajo sklepa po prvem odstavku 133. člena ZKP.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega D.H. se ugodi in se sodba in sklep sodišča prve stopnje razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje pod A razsodilo, da je obdolženi D.H. kriv, ker je storil kaznivo dejanje tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po 57. in 58. členu KZ-1 mu je izreklo pogojno obsodbo, v njej pa mu določilo kazen tri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta. Izreklo mu je še posebni pogoj, da oškodovancu S.L. v roku šestih mesecev od pravnomočnosti te sodbe vrne znesek protipravno pridobljene premoženjske koristi v višini 336,00 EUR. V primeru, če obdolženec ne bo izpolnil posebnega pogoja, se lahko rok za izpolnitev obveznosti podaljša v mejah preizkusne dobe ali pa prekliče pogojna obsodba in izreče kazen. Na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženec dolžan iz naslova premoženjskopravnega zahtevka plačati znesek 226,00 EUR. Po četrtem odstavku 95. člena ZKP je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Pod B pa je sodišče prve stopnje s sklepom pod I prej navedeno sodbo v točki III izreka popravilo tako, da je znesek 226,00 EUR popravilo tako, da sedaj pravilno glasi: "336,00 EUR". V ostalem je ostal izrek sodbe nespremenjen.

2. Zoper sodbo in sklep se pritožuje obdolženčev zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani odločbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Bistveno kršitev določb kazenskega postopka pritožnik uveljavlja ne da bi navedel iz katere točke in odstavka 371. člena ZKP naj bi sodišče prve stopnje kršitev zagrešilo. Iz obrazložitve pritožbe pa izhaja, da bi naj sodišče prve stopnje kršilo določbe kazenskega postopka s tem, ker izrek razglašene sodbe ni enak pisno izdelani sodbi. Sodišče prve stopnje je namreč razglasilo sodbo 25. 5. 2017 in oškodovancu priznalo premoženjskopravni zahtevek v znesku 226,00 EUR, nato pa je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se znesek spremeni oziroma celo zviša. Iz obrazložitve k točki B (sklep) izhaja, da je pri zapisu višine zneska prišlo do očitne pisne pomote, ko je prišlo do napačnega zapisa, in sicer do zapisa "226,00 EUR" namesto pravilno "336,00 EUR". Zato je sodišče prve stopnje očitno pisno pomoto popravilo, kot to izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Zaključilo je, da v danem primeru gre za očitno pisno pomoto v zapisu zneska, saj je že iz sodbe razvidno, da si je obdolženec prilastil telefon v znesku 336,00 EUR.

5. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi še zapisalo, da se na podlagi prvega odstavka 365. člena ZKP pomote v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti pisno izdelane sodbe z izvirnikom popravi s posebnim sklepom, kar stori predsednik senata na zahtevo strank ali pa po uradni dolžnosti.

6. Sodišče prve stopnje si določbe 365. člena ZKP napačno razlaga. V pisno izdelani sodbi, ki je bila vročena upravičencem, je lahko prišlo do različnih formalnih napak in pomanjkljivosti ali celo do vsebinske neskladnosti z njenim izvirnikom - to je s sodbo v zapisniku o glavni obravnavi. V tem členu je določeno, v katerih primerih in na kakšen način je mogoče te napake popraviti oziroma pomanjkljivosti in neskladja odpraviti, da bi se pisna sodba popolnoma ujemala z izvirnikom. Popravlja se lahko le pisno izdelana sodba, ne pa izvirnik sodbe. Vsebinske napake in pomanjkljivosti v izvirniku sodbe se lahko odpravijo le na podlagi vloženega pravnega sredstva oziroma z izdajo sklepa po prvem odstavku 133. člena ZKP.1

7. Sodišče prve stopnje je torej s tem, ko je izdalo sklep o popravku izvirnika sodbe, v katerem je navedlo, da je obdolženec na podlagi določbe drugega odstavka 105. člena ZKP oškodovancu iz naslova premoženjskopravnega zahtevka dolžan plačati znesek 226,00 EUR, kar izhaja iz razglasitve sodbe - izvirnika, prekoračilo pristojnosti iz prvega odstavka 365. člena ZKP, saj ne gre za odpravo očitne pisne pomote, na kar se je v utemeljitvi svoje odločitve sklicevalo prvostopenjsko sodišče.2

8. Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi obdolženčevega zagovornika ter popravni sklep in izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku odpravilo ugotovljeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka in o zadevi ponovno razsodilo. Pri tem pa bo skrbno preizkusilo pritožbene navedbe obdolženčevega zagovornika v smeri kršitve pravice do obrambe obdolžencu (točka 5 pritožbe), zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (točka 4 pritožbe) in v smeri graje izrečene kazenske sankcije (točka 6 pritožbe). Šele ko se bo sodišče do vseh navedb, ki jih v pritožbi ponavlja obdolženčev zagovornik, opredelilo in jih bo obrazložilo, bo zadostilo ustavni pravici obdolženca do obrazložene sodne odločbe.

9. Sklep pritožbenega sodišča temelji na določbi prvega odstavka 392. člena ZKP.

1 Glej mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, stran 766, 1. točka 2 Sodba Višjega sodišča v Kopru Kp 410/1999 z dne 20. 10. 1999