Jedro

Tudi v primeru, kadar iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da okrajno sodišče ni pristojno za reševanje zadeve, pa okrajno sodišče ne uporabi določb I. odst. 36. čl. ZKP, temveč mora ravnati v skladu z določbo I. odst. 436. čl. ZKP, ki določa, da mora v takšnem primeru okrajno sodišče zadevo odstopiti v nadaljnji postopek pristojnemu tožilcu.

Izrek

Pritožbama pomočnice okrožnega državnega tožilca in zagovornika obdolženega D.B. se ugodi ter se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom se je Okrajno sodišče v A po vloženem obtožnem predlogu zoper obdolženca D.B. zaradi kaznivih dejanj 310/I KZ, 145 KZ, 133/II in I KZ in 299/II in I KZ, na podlagi I. odst. 25 čl. ZKP izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da se zadeva odstopi kot stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču v B. Zoper ta sklep sta se pritožila zagovornik obdolženca zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona ter pomočnica okrožnega državnega tožilca zaradi kršitve določb kazenskega postopka ter oba predlagala, da se izpodbijani sklep razveljavi.

Višji državni tožilec je predlagal ugoditev pritožbama.

Pritožbi sta utemeljeni.

Okrožni državni tožilec je zoper obdolženega D.B. vložil obtožni predlog zaradi več kaznivih dejanj, med drugim tudi zaradi kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po I. 310. čl. KZ, ki naj bi ga obdolženec, kot izhaja iz konkretnega opisa tega kaznivega dejanja v obtožnem predlogu pod točko 1., storil dne 27.2.1999. Po čl. 3/I KZ se za storilca uporablja zakon, ki velja ob storitvi kaznivega dejanja. Oba pritožnika utemeljeno opozarjata, da je dne 27.2.1999 veljal kazenski zakon iz leta 1994, ki je za to kaznivo dejanje predpisoval kazen zapora do 3 let. Zato je za sojenje v konkretni zadevi tudi za to kaznivo dejanje po določbi 25/I točka 2. stvarno pristojno okrajno sodišče. Glede na navedeno je bila odločitev sodišča o stvarni nepristojnosti, ker naj bi bila v novem zakonu za to kaznivo dejanje zagrožena višja kazen, nepravilna, zato je sodišče pritožbama ugodila in izpodbijani sklep razveljavilo.

Tudi v primeru, kadar iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da okrajno sodišče ni pristojno za reševanje zadeve, pa okrajno sodišče ne uporabi določb I. odst. 36. čl. ZKP, temveč mora ravnati v skladu z določbo I. odst. 436. čl. ZKP, ki določa, da mora v takšnem primeru okrajno sodišče zadevo odstopiti v nadaljni postopek pristojnemu tožilcu.