Jedro

Sodišče prve stopnje je pri izdaji plačilnega naloga z dne 27. 5. 2022 za plačilo sodne takse za pritožbo pravilno upoštevalo tar. št. 2321 taksne tarife ZST-1, ki določa sodno takso za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari, postopek na splošno v količniku 2,4. Sodno takso je odmerilo v višini 252,00 EUR, kar je zmnožek količnika in vrednosti iz 16. člena ZST-1. Sodišče prve stopnje je upoštevalo vrednost 105,00 EUR, kot je predpisana za vrednost spornega predmeta do vključno 7.000,00 EUR. Sodna taksa bi bila ob pravilnem upoštevanju vrednosti spornega predmeta oziroma izpodbijanega dela sodbe (7.095,88 EUR) kvečjemu višja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugovoru zoper plačilni nalog z dne 27. 5. 2022 za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje ugodilo in plačilni nalog razveljavilo (točka I izreka sklepa). Ugovor zoper plačilni nalog z dne 27. 5. 2022 za plačilo sodne takse za pritožbo z dne 15. 3. 2022 je zavrnilo; plačilni nalog je ohranilo v veljavi in odločilo, da je dolžna toženka plačati sodno takso za pritožbo v roku 15 dni, sicer bodo nastopile posledice, navedene v plačilnem nalogu (točka II izreka sklepa).

2. Toženka se pritožuje zoper odločitev v točki II izreka navedenega sklepa. Navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo. Sodno takso je odmerilo previsoko. Moralo bi jo odmeriti glede na določbe ZST-1. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sklepa spremeni oziroma razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v tej določbi ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, in da je sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev.

5. Toženka v pritožbi niti ne konkretizira, zakaj bi sodišče prve stopnje sodno takso za pritožbo, ki jo je vložila dne 10. 5. 2022 zoper sodbo z dne 15. 3. 2022, odmerilo previsoko oziroma nepravilno glede na taksno tarifo Zakona o sodnih taksah (ZST-1; Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadalj.).

6. Sodišče prve stopnje je pri izdaji plačilnega naloga z dne 27. 5. 2022 za plačilo sodne takse za pritožbo pravilno upoštevalo tar. št. 2321 taksne tarife ZST-1, ki določa sodno takso za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari, postopek na splošno v količniku 2,4. Sodno takso je odmerilo v višini 252,00 EUR, kar je zmnožek količnika in vrednosti iz 16. člena ZST-1. Sodišče prve stopnje je upoštevalo vrednost 105,00 EUR, kot je predpisana za vrednost spornega predmeta do vključno 7.000,00 EUR. Sodna taksa bi bila ob pravilnem upoštevanju vrednosti spornega predmeta oziroma izpodbijanega dela sodbe (7.095,88 EUR) kvečjemu višja.

7. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

8. Odločitev, da toženka, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP.