Jedro

Sodna poravnava izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla. Zapadlost terjatve se dokazuje z zapisnikom o poravnavi, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Če zapadlosti ni mogoče dokazati, se dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Takšne pravnomočne odločbe pa ne more predstavljati klavzula o izvršljivosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predloge J. O. in Š. O. ter S. S. za izdajo potrdila o izvršljivosti 3. točke sodne poravnave Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I P 1866/2007 z dne 19.11.2008, ki so bili vloženi 21.12.2011 in dne 23.11.2012. Zoper sklep se pritožuje S. S. (stranka sodne poravnave), zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Uvodoma povzema odločitev sodišča prve stopnje, nato navaja, da je odločitev sodišča nepravilna in nezakonita. Predlagatelja sta vsak s svojim predlogom od sodišča zahtevala potrditev izvršljivosti 3. točke sodne poravnave Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 19.11.2008. V predlogu sta navedla dejstva, ki potrjujejo nastop izvršljivosti sodne poravnave in predlagala tudi ustrezne dokaze, sodišče je razpisalo narok in delno izvedlo dokazni postopek v zvezi z nastopom izvršljivosti oziroma zapadlostjo terjatve predlagateljev. Po delno izvedenem dokaznem postopku pa je sodišče izdalo izpodbijani sklep, da bodo morali predlagatelji začeti nov sodni postopek. Tak sodni postopek so s svojim predlogom začeli, navedli so ustrezna dejstva ter predlagali dokaze, ki bi jih moralo sodišče v postopku izvesti, predlog bi moralo vsebinsko obravnavati. Odločitev, da bo moral pritožnik sprožiti nov sodni postopek je nepravilna in nezakonita, sprejeta v posledici zmotne uporabe materialnega prava, sklep je obremenjen tudi z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, ker ne vsebuje vsebinskih razlogov glede predloga pritožnika.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je na podlagi navedb pravdnih strank (in strank poravnave) sporna zapadlost terjatve predlagateljev, tudi pritožnika, ki so predlagali izdajo potrdila o izvršljivosti 3. točke sodne poravnave z dne 19.11.2008. 20. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki predstavlja materialnopravno podlago za odločitev, v prvem odstavku določa, da je sodna poravnava izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla. V drugem odstavku nato določa, da se zapadlost terjatve dokazuje z zapisnikom o poravnavi, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Če zapadlosti, na prej naveden način, ni mogoče dokazati, se dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla (tretji odstavek 20. člena ZIZ). Na tretjem odstavku 20. člena ZIZ temelji odločitev sodišča prve stopnje, ki je materialno pravo pravilno uporabilo in drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker je zapadlost terjatve sporna in ni izkazana na način iz drugega odstavka 20. člena ZIZ, mora pritožnik doseči izdajo pravnomočne odločbe v pravdnem postopku, s katero se bo ugotavljalo, da je terjatev zapadla. Takšne pravnomočne odločbe pa ne more predstavljati klavzula o izvršljivosti, katere izdajo je pritožnik predlagal v tem postopku, pač pa navedeni tretji odstavek 20. člena ZIZ pritožniku daje pravni interes za vložitev tožbe na ugotovitev zapadlosti terjatve, ki izhaja iz sodne poravnave. Ne zadošča torej zgolj navedba dejstev in predlaganje dokazov v zvezi s predlogom za izdajo klavzule o izvršljivosti sodne poravnave, temveč je potrebno postaviti ustrezen tožbeni zahtevek, kar pa ni mogoče v tem postopku, ki je že pravnomočno končan.

Ob povedanem se izkaže, da niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo ugotavljati dejstva in izvajati dokaze v zvezi z zapadlostjo terjatve že v tem postopku, glede na obrazloženo pa je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da naj bi bil sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, ker ne vsebuje vsebinskih razlogov.

Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in 154. člena ZPP. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.