Jedro

Formalne pomanjkljivosti, ki same po sebi ne preprečujejo meritornega obravnavanja, je mogoče odpraviti le do določene faze postopka, to je do končanega predhodnega preizkusa vloge. Če sodišče z opravo procesnega dejanja zamudi, mora vlogo vsebinsko obravnavati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče postopek ustavilo, saj tožnik ni plačal dolžne sodne takse v danem roku.

Zoper sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. Sodišču očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Upnik je namreč vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine v elektronski obliki. Sodišče sklepa o izvršbi ne bi izdalo, če tožnik ne bi plačal dolžne sodne takse. Ko je tožena stranka vložila ugovor, je sodišče sklep o izvršbi razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku odločeno v pravdnem postopku. Tožnik pa je nato tožbo umaknil, vendar se toženec z umikom ni strinjal. Glede na navedeno, bi moralo sodišče meritorno odločiti, saj toženec soglasja za umik ni dal, taksa pa je bila plačana že za sklep o izvršbi.

Pritožba je utemeljena.

V tej pravdi se je postopek začel s predlogom za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine. Ker je tožena stranka (v izvršilnem postopku dolžnik) zoper izdani sklep o izvršbi ugovarjala, je izvršilno sodišče sklep o izvršbi v dovolilnem delu razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku. Upnik je nato 1.7.2010 umaknil predlog za izvršbo. Sodišče je pozvalo tožečo stranko s plačilnim nalogom na plačilo premalo plačane sodne takse za tožbo v znesku 154,00 EUR. Plačana je bila namreč samo taksa za predlog in sklep v izvršilnem postopku v znesku 41,00 EUR. Toženi stranki pa je poslalo umik tožbe v izjavo. Tožena stranka se z umikom tožbe ni strinjala. Sodišče je nato izdalo izpodbijani sklep, s katerim je postopek ustavilo, saj tožeča stranka v danem roku ni plačala dolžne sodne takse in se sklicevalo na 105. a člen Zakona o pravdnem postopku(1).

Pravilo, da je plačilo sodne takse z zakonom določeno kot procesna predpostavka za začetek določenega postopka (105. a čl. ZPP) preprečuje, da bi lahko sodišče meritorno odločalo o zadevi in zato lahko omejuje pravico do sodnega varstva. Posledica neplačila sodne takse v določenem roku je določena v zadnjem odstavku citiranega določila in je, da se šteje vloga za umaknjeno.

Formalne pomanjkljivosti, ki same po sebi ne preprečujejo meritornega obravnavanja, je mogoče odpraviti le do določene faze postopka, to je do končanega predhodnega preizkusa vloge. Če sodišče z opravo procesnega dejanja zamudi, mora vlogo vsebinsko obravnavati. Neplačilo sodne takse je formalna pomanjkljivost, ki po izrecni volji zakonodajalca, ne pa po naravi stvari, preprečuje vsebinsko obravnavo vloge. Če sodišče začne vlogo presojati meritorno (tožbo za katero ni plačana sodna taksa vroči v odgovor toženi stranki), je sodišče opravo procesna dejanja zamudilo in mora vlogo vsebinsko obravnavati. V danem primeru je bila tožba (predlog za izvršbo in sklep) vročena toženi stranki, zoper sklep je tožena stranka ugovarjala. Spustila se je torej v obravnavanje glavne stvari. Tožeča stranka lahko umakne tožbo brez privolitve tožene stranke, le preden se ta spusti v obravnavanje glavne stvari (1. odst. 188. čl. ZPP). Tožbo lahko umakne tudi pozneje, le če tožena stranka v to privoli (2. odst. 188. čl. ZPP). V danem primeru tožena stranka v umik tožbe ni privolila.

Po določilu 105. a člena ZPP je posledica neplačila sodne takse v danem roku umik vloge (ne ustavitev postopka). Glede na to, da se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari in da z umikom tožbe ne soglaša, se bo morala pravda meritorno končati. Toženec, ki je v pravdo že vložil določen trud, ima interes (kot navaja v pritožbi), da se pravda zanj meritorno konča in zadeva pravnomočno zaključi. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo prvostopnemu sodišču, ki naj v nadaljnjem postopanju upošteva gornje napotke (3. točka 365. čl. ZPP).

(1) Ur. l. RS št. 73/2007 – UPB3 in 45/2008, v nadaljevanju ZPP.