Jedro

Sodišče lahko na upnikov predlog glede na okoliščine primera odredi dve ali več predhodnih odredb, če je to potrebno.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I.) zaradi zavarovanja denarne terjatve upnika po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr.št. VL 1: glavnice v višini 38.436,00 EUR s tam navedenimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in 16,00 EUR stroškov izvršilnega postopka s pp, odredilo: prepoved šestim organizacijam za plačilni promet, da dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu, izplačajo s tam navedenih računov znesek, za katerega je odrejeno zavarovanje; vpis zastavne pravice v sodnem registru v korist upnika na poslovnih deležih dolžnika v štirih tam navedenih družbah; vpis predznambe zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah, navedenih v tč. f) – 48 parcelnih številk; II.) zavrnilo predlog za zavarovanje terjatve z rubežem denarnih terjatev dolžnika do njegovih dolžnikov T. d.o.o. in H. d.o.o. ter s prepovedjo dolžnikovima dolžnikoma, da dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačata znesek po pogodbi, ter z zaznambo zastavne pravice pri vseh registriranih vozilih dolžnika; III.) odločilo, da velja predhodna odredba še 8 dni od dneva, ko bo postala sodna odločba, izdana v sodnem postopku na podlagi ugovora dolžnika, vloženega zoper sklep o izvršbi VL 1, sedaj I Pg 1, pravnomočna; IV.) dolžniku naložilo, da mora v 8 dneh povrniti upniku stroške tega postopka v znesku 212,70 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 9. dne po izdaji tega sklepa do plačila.

Proti navedenemu sklepu je v delu, v katerem je bil predlog za zavarovanje zavrnjen, tožeča stranka vložila ugovor (pravilno:pritožbo) oz. dopolnitev predloga za izdajo predhodne odredbe. Opozarja, da ima sodišče vpogled v celotno dogajanje glede vseh terjatev, ki jih izkazujejo upniki do dolžnika – P. d.d., zaradi česar je lahko preverilo, kolikšen je dolg tožene stranke, koliko je že izdanih izvršilnih predlogov in za koliko od teh je sklep o izvršbi že pravnomočen; lahko bi preverilo pri organizacijah za plačilni promet, koliko je vseh že vpisanih upnikov, kakšen je njihov vrstni red in kolikšen je dolg tožene stranke do vseh že pred tožečo stranko rešenih terjatev. Pri tem bi sodišče lahko videlo, da je poplačilo iz tekočih računov tožene stranke nerealno in neizvedljivo. Prav tako pa je sodišče ob vpogledu v zemljiško knjigo lahko videlo, da je nerealno pričakovati, da bo tožeča stranka ob morebitni prodaji dolžnikovih nepremičnin poplačana. Sumi oziroma izkazuje za verjetno, da ima dolžnik več zapadlih dolgov, kot je vredno celotno njegovo premoženje in bo šel v kratkem v stečaj oziroma prisilno poravnavo. Poziva sodišče, da v celoti ugodi predlogu za izdajo predhodne odredbe z dne 7.3.2012, predvsem pa upošteva prvotni vrstni red predloga. V nadaljevanju navaja dejstva v zvezi z njegovo osebno situacijo, pa tudi nevzdržno poslovno situacijo.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Sodni postopek, skladno s katerim je treba obravnavati tudi predmetno zadevo, je koncipiran tako, da upošteva sodišče (praviloma) dejstva in dokaze, ki jih navedejo, predlagajo oziroma predložijo stranke konkretnega postopka (7. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Edina izjema od tega pravila je določena v 2. odst. 7. čl. ZPP, po kateri sme sodišče ugotavljati dejstva, ki jih stranke niso navajale, in izvajati dokaze, ki jih stranke niso predlagale, če izhaja iz obravnave in dokazovanja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (3. odst. 3. čl. ZPP). Torej sodišče tudi ne more upoštevati dejstev (in dokazov) iz drugih postopkov, v katerih kot stranka nastopa ista nasprotna stranka kot v predmetni zadevi. Zato že iz tega razloga ne bi bilo mogoče upoštevati (sicer tudi pavšalnih) trditev tožeče stranke v pritožbi, da ima sodišče vpogled v celotno dogajanje glede vseh terjatev upnikov do tožene stranke; koliko je že vloženih izvršilnih predlogov zoper njo; koliko sklepov o izvršbi je že pravnomočnih; da je poplačilo s transakcijskih računov tožene stranke nerealno in neizvedljivo ter da je nerealno pričakovanje za poplačilo terjatve tožeče stranke s prodajo nepremičnin tožene stranke.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da mora upnik (tožeča stranka) izkazati obstoj takšnih okoliščin, ki upravičujejo izdajo več (oziroma vseh predlaganih) predhodnih odredb zoper dolžnika (toženo stranko); 2. odst. 260. čl. ZIZ namreč določa, da lahko sodišče na upnikov predlog glede na okoliščine primera odredi dve ali več predhodnih odredb, če je to potrebno. V obravnavanem primeru pa je tožeča stranka v zvezi s tem v predlogu za izdajo predhodne odredbe navedla, da ima dolžnik navedene nepremičnine obremenjene z več hipotekami (česar niti ni vrednostno opredelila), in da ima vse transakcijske račune blokirane, kar kaže na njegovo nelikvidnost, sodišče prve stopnje pa je skladno z njenim predlogom odredilo več predhodnih odredb. Upoštevaje navedbe v predlogu je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da okoliščine, o katerih je govora v 2. odst. 260. čl. ZIZ, v obravnavanem primeru niso bile izkazane v tolikšni meri, da bi utemeljevale izdajo vseh predlaganih predhodnih odredb.

Glede na gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP, pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.