Jedro

Rok 30 dni za vložitev predloga za izvršbo iz 444. čl. ZPP ne velja z izterjavo stroškov pravdnega postopka po sklepu o motenju posesti.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: "Ugovoru se delno ugodi in se sklep o izvršbi opr. št. II I 126/93 z dne 6.5.1993 razveljavi in predlog za izvršbo zavrže, razen v delu, ki se nanaša na izterjavo pravdnih in izvršilnih stroškov z obrestmi.

V tem delu se ugovor zavrne." Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški izvršilnega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ob reševanju ugovora razveljavilo sklep o izvršbi opr. št. II I 126/93 z dne 6.5.1993 in zavrglo predlog za izvršbo. Ugotovilo je, da je bil predlog za izvršbo vložen po izteku roka, ki ga določa 444. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP.

Proti sklepu se upnik pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev sklepa. Navaja: Striktno vztrajanje pri kratkem roku za vložitev predloga za izvršbo po sklepu o motenju posesti je v nasprotju z ustavnim načelom o pravni državi ob dejstvu, da sodišče stalno, sistematično, flagrantno in skoraj brez izjeme krši strankam v njihovih zadevah ustavno oz. konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oziroma v razumnem roku. Kratek rok za vložitev predloga za izvršbo ima smisel tedaj, če sodišče v celoti spoštuje določbe ZPP o tem, da je postopek v pravdi zaradi motenja posesti hiter. Vztrajanje pri njem pa se spremeni v nepravo ob tem, ko je moral tožnik čakati od 9.11.1989 do 4.2.1993, da je bilo odločeno o motenju posesti, ter od 8.4.1993 do 17.3.1997, da je sodišče predlog za izvršbo zavrglo. Podrejeno se pritožuje, ker je sodišče razveljavilo sklep o izvršbi in predlog zavrglo v celoti. Če že, potem bi bilo to na mestu samo za opravo nadomestnega dejanja, ne pa za pravdne stroške. V tem delu je bil zavrženi predlog povsem navaden predlog za izterjavo denarne terjatve.

Pritožba je delno utemeljena.

Določba 444. čl. ZPP je jasna. Po tem členu tožnik izgubi pravico, zahtevati v izvršilnem postopku izvršitev sklepa, s katerim je tožencu po tožbi zaradi motenja posesti naloženo kakšno dejanje, če ni zahteval prisilne izvršitve v 30-tih dneh po izteku roka, ki je bil v sklepu določen zato, da ga opravi. To, da je bil v obravnavanem primeru predlog za izvršbo vložen po izteku roka, ki ga določa 444. čl. ZPP, je sodišče prve stopnje obrazložilo, pritožba pa te ugotovitve ne napada. To določbo je torej treba spoštovati, čeprav se pritožbeno sodišče strinja s pritožbo, da čas štirih let, kolikor je sodišče prve stopnje potrebovalo za odločitev o ugovoru, ni razumen rok. Razlogi pritožbe v zvezi z rokom iz čl. 444 ZPP tako ne morejo biti upoštevni.

Prav pa ima pritožba, kolikor gre za vprašanje pravdnih stroškov.

Zgoraj citirana določba ZPP se namreč izrecno nanaša samo na izvršitev sklepa po tožbi zaradi motenja posesti, če je bilo naloženo tožencu kakšno dejanje. Pravdni stroški torej sem ne spadajo in za izvršitev sklepa v tem delu določba 444. čl. ZPP ne pride v poštev.

Ker gre v tem delu za nepravilno uporabo materialnopravnih določb ZIP, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, kolikor gre za sklep o izvršbi, ki se nanaša na pravdne stroške, v zvezi s tem pa tudi na stroške izvršilnega postopka in je izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru le delno ugodilo. Del, ki se nanaša na stroške, torej ostaja v veljavi (čl. 53 ZIP v zvezi s čl. 373 tč. 4 ZPP in čl. 380 tč. 3 in čl. 381 istega zakona ter v zvezi s čl. 14 ZIP), kajti glede tega dela sklepa o izvršbi ugovor nima posebnih razlogov.

Ker izvršilni postopek še ni končan, bo o stroških v zvezi s to pritožbo odločilo sodišče prve stopnje skupaj z ostalimi stroški izvršilnega postopka.