Jedro

Podlage za valorizacijo plačanega zneska v konkretnem primeru ni. Po določbi drugega odstavka 168. člena OZ se povračilo škode praviloma odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe. To zagotavlja ohranitev realne vrednosti odškodnine. Zaradi zagotovitve enake vrednosti je zato treba že plačan znesek odškodnine valorizirati. V konkretnem primeru pa izguba na dohodku ni bila ugotovljena "po cenah na dan izdaje sodbe", ampak višina prikrajšanja temelji na primerjavi plače, ki jo je tožnik prejemal tik pred škodnim dogodkom in bolniškim nadomestilom v času bolniškega staleža. Gre torej za čisto denarno terjatev.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v tč. II izreka spremeni tako, da se zavrne tudi zahtevek za plačilo zneska 1.560,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 12. 2020 dalje.

V ostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (to je glede plačila zneska 19.768,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 12. 2020 dalje do plačila) sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Tožnik s tožbo zahteva povračilo škode, ki mu je nastala v škodnem dogodku 27. 7. 2019 (prometna nesreča pri vožnji z motornim kolesom ter padec zaradi neprilagojene hitrosti). Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo ustavilo postopek za plačilo 20.888,67 EUR in za plačilo 3.984,27 EUR (tč. I izreka). Toženki je naložilo, da tožniku v roku 15 dni plača 21.328,85EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.12.2020 dalje do plačila (del tč. II izreka) in zakonske zamudne obresti od zneska 19.435,46EUR od 9.12.2020 do 4.6.2021 (del točke III izreka). Višji zahtevek glede glavnice in zamudnih obresti je zavrnilo (drugi del tč. II in tč. III izreka). Toženki je naložilo tudi povračilo tožniku nastalih stroškov (tč. IV izreka).

2.Pritožbo vlaga toženka. V bistvenem navaja, da je sodišče spregledalo delno plačilo toženke na račun izgube na dohodku v višini 2.081,11EUR bruto oziroma 1.560,83EUR neto. V znesku 19.435,46EUR, ki valorizirano znaša 23.417,32EUR, je zajeto le plačilo 18.500EUR za nepremoženjsko škodo, 500EUR za stroške tuje nege in pomoči ter 435,34EUR za potne stroške. Ker je sodišče že priznano in plačano obveznost toženke s sodbo ponovno naložilo v plačilo, je zmotno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo. Odškodnina v višini 17.000EUR iz naslova telesnih bolečin in nev
61e
0d
0d med zdravljenjem je glede na poškodbe in izkazan potek zdravljenja previsoka. Primer II Ips 673/2009 ni primerljiv. Gre za hujše poškodbe. Meni, da je v konkretnem primeru treba upoštevati zadevi II Ips 440/2004 in II Ips 624/2007. Previsoko je odmerjena tudi odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Iz primera, na katerega se sklicuje sodišče, zmanjšanje življenjske aktivnosti oškodovanca ni razvidno. Po mnenju toženke je vrednotenje prikrajšanja tožnika neskladno z ugotovitvami izvedenca. Ta je zaključil, da je tožnik zmerno oviran pri večini športnih aktivnosti, ki jih je do nezgode izvajal; blago pa je oviran pri izvajanju domačih gospodinjskih in gospodarskih fizičnih aktivnosti. Pri delu ima lahko bolečine v kolenu pri dolgotrajnem sedenju, pri delu v skladišču pa je lahko oviran pri delih v čepečem položaju in pri dvigovanju težkih bremen, če je potreben dvig iz upognjenega levega kolena. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe s stroškovno posledico.

3.Tožnik na pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da toženka s pritožbo izpodbija le odločitev, s katero ji je bilo naloženo, da tožencu plača znesek 21.328,85 EUR z zamudnimi obrestmi od 9. 12. 2020 dalje do plačila (del tč. II izreka). V ostalih delih (to je v tč. I, zavrnilnem delu tč. II in tč. III izreka) je zato izpodbijana odločitev pravnomočna in ni predmet pritožbenega preizkusa.

6.V postopku pred sodiščem prve stopnje pravni temelj škodnega dogodka ni bil sporen. Tožnik je bil telesno poškodovan v prometni nesreči 27.7.2019. Motorno kolo je imel zavarovano na podlagi zavarovalne police št. 000, v času prometne nezgode je bil zavarovan tudi po pogojih AO plus. Sporen je bil obseg škode in višina odškodnine. V pritožbenem postopku je sporna le še višina prisojene odškodnine za škodo iz naslova telesnih bolečin in nev
61e
0d
0d povezanih z zdravljenjem ter odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti; sporno pa je tudi vprašanje, ali je sodišče pri odločitvi delno plačilo toženke po višini pravilno upoštevalo.

7.Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki v pritožbenem postopku niso izpodbijane, je tožnik, takrat star 26 let, v prometni nesreči utrpel odprt zlom leve goleni (poševen zlom leve golenice s cca 5 cm dolgo rano nad zlomom in poševen zlom leve mečnice), kar je huda telesna poškodba (IV. stopnja po Fischerjevi lestvici); udarnino leve dlani, kar je lahka poškodba (I. stopnja po Fischerjevi lestvici). Zdravljenje je trajalo do 6. 11. 2020, to je več kot eno leto.

8.V posledici teh poškodb je tožnik trpel skupno 3 dni zelo hude bolečine, 6 dni hude, 21 dni srednje hude in 60 dni blage ter občasno srednje močne bolečine. V nadaljevanju zdravljenja je nato do odstranitve zaklepnih vijakov (17. 9. 2020) trpel še občasne bolečine blage in srednje intenzivnosti, nato pa do zaključka zdravljenja (6. 11. 2020) občasne blage bolečine. Take bolečine občuti še vedno pri večjih obremenitvah (močnejši odriv, daljša napornejša hoja, posebej hoja navzgor in navzdol, klečanje na levem kolenu), pri močnejšem stisku leve roke in ob vremenskih spremembah. Trpel je tudi številne nev
61e
0d
0dnosti - to so: nujna medicinska pomoč na mestu nesreče, transport z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, pregled, osnovne diagnostične preiskave, priprava na operacijo, prejemanje analgetikov v infuziji do operacije, operacija v regionalni anesteziji, ve
0dkratni prevezi rane, odstranitev
61ivov oziroma sponk, prejemanje infuzijskih teko
0din, prejemanje protiulkusne, protitetani
0dne in antibioti
0dne za
61
0cite, mo
0dnih analgetikov v infuziji in tabletah ter antitromboti
0dnih podko
7enih injekcij (35 dni), 9 dnevna hospitalizacija, 11 tedenska uporaba podpazdu
61nih bergel, ponovna operacija 17. 9. 2020 v lokalni anasteziji, RTG slikanje (vsaj 26x), UZ preiskava golenskih mi
61ic in dinamometrija, kontrolni pregled pri travmatologu in IMG preiskava, specialisti
0dni pregledi (vsaj 13), pregledi pri osebni zdravnici (11), stacionarna rehabilitacija v zdravili
61
0du A., ambulantna fizioterapija v B., bolni
61ki stale
7e nekaj ve
0d kot 7 mesecev, v
0dasu zdravljenja je potreboval tujo pomo
0d (sprva predvsem pri obla
0denju in sla
0denju, dnevni telesni negi, pripravi obrokov; kasneje pri
0di
61
0cenju stanovanja, pripravi osebnih predmetov, perila, oskrbi in prevozih) v skupnem trajanju 269,3 ure. Sodi
61
0de prve stopnje mu je za to vrsto
61kode prisodilo 17.000 EUR (9,3 povpre
0dne mese
0dne neto pla
0de na zaposlenega v Republiki Sloveniji na dan izdaje sodbe1).

9.V tej višini prisojena odškodnina za to vrsto škode ni previsoka. Zadevi, na kateri se je sklicevalo sodišče prve stopnje, sta ustrezni v vidika objektivizacije odškodnine. V prvi (II Ips 673/2009 oz. VS002110) je oškodovanec res utrpel več poškodb, bil je dlje časa hospitaliziran in je tudi dlje časa uporabljal bergle, a se je to odrazilo tudi v višji odškodnini, ki je bila prisojena v višini 15,9 plač. Tudi druga zadeva (VS000867, v sodbi označena kot X/88) je za primerjavo ustrezna. Oškodovanec je utrpel spiralni zlom leve goleni in trpel primerljive telesne bolečine z izjemo zelo hudih, ki jih ni imel; bil je dlje časa v bolnici, dlje časa je uporabljal bergle, je pa njegovo zdravljenje trajalo krajši čas. Za to vrsto škode mu je bila prisojena odškodnina v višini 10 plač, torej nekoliko več kot tožniku. Znižanja prisojene odškodnine ne utemeljujeta niti zadevi, ki ju v pritožbi izpostavlja toženka. V primeru VS001809 je oškodovanec, ki mu je bila za to vrsto škode prisojena odškodnina v višini 8,2 plače, utrpel podobno poškodbo, a ni trpel zelo hudih bolečin, bil je manj časa hospitaliziran, tudi nev
61e
0dnosti povezanih z zdravljenjem je bilo manj. V zadevi VS001438 je bila oškodovancu ob primerljivi poškodbi prisojena odškodnina za telesne bolečine in nev
61e
0dnosti v višini 7 plač, a je trpel manj intenzivne in manj časa trajajoče telesne bolečine, manj je bilo nev
61e
0dnosti, bolni
61ki stale
7e je bil kraj
61i.

10.Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je sodišče prve stopnje tožniku prisodilo 23.000 EUR odškodnine (12,6 povprečnih mesečnih plač2). Ugotovilo je, da je tožnik utrpel trajne anatomske in trajne funkcionalne posledice poškodb (glej točko 21 izpodbijanje sodbe), ki vplivajo na tožnikovo življenjsko aktivnost. Izražajo se ob hoji na daljše razdalje, saj mora tožnik vlagati več napora, enako je tudi pri hoji navzgor in navzdol. Posledično lahko tožnik lahko šepa. Športne rekreativne aktivnosti (fitnes, nogomet, rolanje) objektivno zmore samo s povečanimi napori zaradi bolečin, s prilagajanjem in z zmanjšanim učinkom (z zmanjšano intenzivnostjo). Klečečih opravil, ki trajajo dlje časa, ne zmore, krajša dela v pokleknem počepu zmore s prilagajanjem. Tožnik, ki se je veliko ukvarjal s športom, je zaradi navedene oviranosti opustil smučanje, rolanje in igranje nogometa. Oviran je tudi pri vožnji z motorjem zaradi oslabljenega oprijema leve roke in zaradi minimalnega dviga levega stopala. Težave ima pri obvladovanju in vzdrževanju ravnovesja stoječega motornega kolesa, preden se nanj vzpne ali ko ga ustavlja. Omejitve se odražajo tudi na službenem področju. Ker je bilo delo, ki ga je tožnik opravljal pred poškodbo (dostavnik materiala za bolnice, zdravstvene domove itd, ko je moral ročno blago prenesti iz kombija do dostavne poti) pretežno fizično, je zamenjal zaposlitev in sedaj dela večinoma v skladiščni pisarni in manj v skladišču. Tožnik ima bolečine v levem kolenu tudi pri dolgotrajnem sedenju, pri delu v skladišču pa je lahko oviran pri delih v čepečem položaju in pri dvigovanju težkih bremen, če je potreben dvig iz upognjenega levega kolena. Blago je tožnik oviran še pri izvajanju domačih gospodinjskih in gospodarskih fizičnih aktivnosti, ki zahtevajo počep, poklek, dvigovanje, sestopanje iz višjih predelov, na primer s stola. Zaradi opredeljene oviranosti in s tem zmanjšane življenjske aktivnosti tožnik občasno trpi duševne bolečine. Tožnik je bil v času nezgode star 26let in mu je športna aktivnost pomenila veliko.

11.Kakšno je tožnikovo zmanjšanje življenjskih aktivnosti je rezultat dokazne ocene izvedenega dokaza z izvedencem ter dokaza z zaslišanjem tožnika. Izvedenec je res ugotovil, da je tožnik "le" zmerno oviran pri večini športnih aktivnosti, ki jih je do poškodbe izvajal, a je sodišče prve stopnje verjelo tožniku, da zaradi bolečin teh dejavnosti ne zmore in jih je zato opustil. Mnenje izvedenca je sicer namenjeno objektivizaciji zatrjevanih posledic poškodb, a to ne pomeni, da sodišče v posameznem primeru ne more dati ustrezne teže tudi drugim izvedenim dokazom. Odškodnina za to vrsto škode tudi ni previsoka. Pri tem ne drži, da iz primera II Ips 673/2009 (VS002110) ni razvidno, da je oškodovanec utrpel zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Oškodovanec v navedeni zadevi je tako zaradi omejene gibljivosti desnega gležnja, pri čemer je moteč predvsem upogib stopala navzgor, kar je povezano z občasnimi bolečinami in zatekanjem, trajno omejen pri tistih opravilih, kjer je potrebna popolna gibljivost gležnja (hoja po neravnem terenu predvsem navzgor in športne aktivnosti, kot so igre z žogo, kolesarjenje, poklekanje in počepanje), za to vrsto škode pa mu je bila prisojena odškodnina 14,7 plač, torej več kot tožniku. Primerljiva odškodnina (12,3 plače) je bila prisojena oškodovancu tudi v zadevi VS001005 (v sodbi označena kot X/73), ki je zaradi poškodb oviran pri težjem delu, ki je združeno z dvigovanjem ali prenašanjem težjih bremen; težja opravila dela čepe ali kleče; daljše hoje ne zdrži, zlasti ne hoje po neravnem terenu, hribih ali stopnicah; oviran je pri teku, skakanju in športnih aktivnostih.

12.Glede na to, da pritožnica v pritožbi, ob sklicevanju na sodno prakso, primerja prisojene odškodnine za posamezno obliko škode, pritožbeno sodišče dodatno pojasnjuje, da je pri presoji pravilne uporabe načela pravične denarne odškodnine pomembna predvsem primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode, saj le taka primerjava zagotavlja enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.3 Pritožbeno sodišče je zato dodatno preverilo tudi to, ali je celotna (enotna) prisojena odškodnina primerna.

13.Tožniku je bila v okviru nematerialne škode prisojena še odškodnina za skaženost (blage stopnje) v višini 1.500 EUR (0,8 plače), skupno pa mu je bila za celotno nematerialno škodo prisojena odškodnina v višini 41.500 EUR oz. 22,7 plač. Tožnikova poškodba goleni je uvrščena med hude primere po Fischerjevi lestvici. Za take poškodbe so bile v sodni praksi prisojene odškodnine v razponu med 6 in 162 povprečnimi plačami.4 Konkretno prisojena odškodnina je v tem okviru, ustrezno pa upošteva tudi zgoraj povzete individualne značilnosti njegove nepremoženjske škode.

14.Toženka pa v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi spregledalo, da je tožniku med postopkom, poleg zneska 19.435,46 EUR (ki obsega 18.500 EUR za telesne bolečine in nev
61e
0d
0d, 500 EUR za tujo pomoč ter 435,34 EUR potnih stroškov), plačala tudi 2.081,11EUR bruto oziroma 1.560,83EUR neto na račun izgube na dohodku.

15.Iz podatkov spisa izhaja, da je to plačilo zatrjevala že v odgovoru na tožbo in v zvezi s tem predložila dokument iz škodnega spisa iz katerega izhaja, da je bil za izplačilo dan nalog (priloga B3). Tožnik trditvi ni nasprotoval (in ji ne nasprotuje niti v pritožbenem postopku, saj odgovora na pritožbo ni vložil). Pritožbeno jo zato, skladno z 2. odst. 214. čl. ZPP, šteje za priznano. Ker je bila odškodnina iz naslova izgubljenega dohodka po povedanem v teku postopka pred sodiščem prve stopnje (že) plačana, bi moralo sodišče prve stopnje zahtevek tožnika, da mu toženka plača 1.560,83 EUR s pripadki (glej tč. 35 izpodbijane sodbe) zavrniti.5

Pritožbeno sodišče je pritožbi toženke iz navedenih razlogov v tem delu zato ugodilo in na podlagi 1. odst. 347. v zvezi z 1. alinejo 358. čl. ZPP sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu tč. II spremenilo tako, da je zahtevek za plačilo zneska 1.560,83 EUR s pripadki zavrnilo. V ostalem je pritožbo zavrnilo in na podlagi 353. čl. ZPP sodbo v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo.

Ker je toženka s pritožbo uspela le v manjšem delu, pritožbeno sodišče v stroškovno odločitev sodišča prve stopnje ni posegalo. Tudi glede pritožbenih stroškov je odločilo, da jih toženka nosi sama (154. in 155. čl. ZPP v zvezi z 165. čl. ZPP).

-------------------------------

1Povprečna neto mesečna plača na zaposlenega v RS je na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje znašala 1.825,75 EUR. Ta znesek je torej višji od zneska, ki ga je upoštevalo sodišče prve stopnje (povprečna plača za zadnje trimesečje pred izdajo sodbe - glej op. 4), ko je v razlogih pojasnilo, koliko povprečnih plač predstavlja prisojena odškodnina.

2V zvezi s tem glej op.1.

3Glej sodbo VS RS II Ips 91/2017.

4Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, pregled sodne prakse, GV založba 2001, str. 762.

5Pritožbeno sodišče ob tem pojasnjuje, da podlage za valorizacijo plačanega zneska v konkretnem primeru ni. Po določbi 2. odst. 168. čl. OZ se povračilo škode praviloma odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe. To zagotavlja ohranitev realne vrednosti odškodnine. Zaradi zagotovitve enake vrednosti je zato treba že plačan znesek odškodnine valorizirati. V konkretnem primeru pa izguba na dohodku ni bila ugotovljena "po cenah na dan izdaje sodbe", ampak višina prikrajšanja temelji na primerjavi plače, ki jo je tožnik prejemal tik pred škodnim dogodkom in bolniškim nadomestilom v času bolniškega staleža. Gre torej za čisto denarno terjatev. Glej tudi odločbo VSM I Cp 1067/2018 in VSM I Cp 483/2024.