Jedro

Ker organ ni po vsebini odločal o utemeljenosti tožnikove prošnje za BPP, temveč jo je po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel iz procesnih razlogov (ker je bilo nesporno o istem zahtevku že odločeno), tožbeni ugovor za odločitev ni pravno relevanten.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (BPP) je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Celju II Kr 58249/2021. V obrazložitvi navaja, da je vpogledal v odločbo Bpp 3240/2021 s 6. 7. 2022, s katero je bila tožnikova prošnja z 8. 12. 2020 za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Celju II Kr 58249/2021 zavrnjena. Ugotavlja, da gre za zahtevek, o katerem je že bilo v celoti odločeno. Razlog zavrnitve je bilo preseganje dohodkovnega cenzusa iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Tožnik namreč s pokojnino v višini 1.058,90 EUR premoženjski cenzus za dodelitev BPP še vedno presega. Ker v tem postopku postavlja smiselno enak oziroma ožji zahtevek (sedaj želi BPP za sestavo in vložitev utemeljenega obtožnega predloga), iz podatkov v spisu pa izhaja, da se dejansko stanje (preseganje dohodkovnega cenzusa) ni spremenilo, zaključuje, da njegova prošnja ni dovoljena. Zato je skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) odločil, kot izhaja iz izreka sklepa.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

2. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je izpodbijani sklep pavšalen in protizakonit, saj iz izreka ni vidno, kakšna vrsta BPP mu je bila zavrnjena. Iz spisa in izpodbijanega sklepa je namreč razvidno, da je nedvomno zaprosil za nujno BPP, česar organ ni upošteval. Sodišču tako predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi (pravilno: odpravi – opomba sodišča) in zadevo vrne drugemu organu za BPP v ponovno odločanje.

3. Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču posredovala upravni spis.

**Odločanje po sodnici posameznici**

4. Sodišče je 8. 12. 2022 odločilo, da v zadevi na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odloča sodnica posameznica.

**Odločanje brez glavne obravnave**

5. Ker dejansko stanje, relevantno za odločitev v zadevi,1 med strankama ni sporno, je sodišče odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.2 **K odločitvi sodišča**

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporno zavrženje tožnikove prošnje s 5. 10. 2022 za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Celju II Kr 58249/2021. 8. Organ se v izpodbijani odločbi sklicuje na določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP in zaključuje, da je bilo o tožnikovem zahtevku že v celoti odločeno, in sicer mu je bila izdana zavrnilna odločba iz razloga preseganja dohodkovnega cenzusa iz 13. člena ZBPP ter ugotavlja, da tožnik s pokojnino v višini 1.058,90 EUR še vedno presega premoženjski cenzus za dodelitev BPP.

9. Med strankama ni sporna višina tožnikovega mesečnega dohodka, ki jo je v izpodbijanem sklepu ugotovil organ, niti ni sporno, da gre za zahtevek, o katerem je bilo že v celoti odločeno z odločbo Bpp 3240/2021 s 6. 7. 2022. Tožnik namreč v tožbi tem ugotovitvam organa ne ugovarja. Zatrjuje le, da je vložil prošnjo za odobritev nujne BPP ter da iz izreka izpodbijanega sklepa ni razvidno, kakšna vrsta BPP mu je bila zavrnjena.

10. Skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP orgn najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že šravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti; enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansk ostanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

11. Ker organ ni po vsebini odločal o utemeljenosti tožnikove prošnje za BPP, temveč jo je po citirani določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel iz procesnih razlogov (ker je bilo nesporno o istem zahtevku že odločeno), ta tožbeni ugovor za odločitev ni pravno relevanten. Drugih ugovorov pa tožnik niti ni podal. 12. Tako sodišče zaključuje, da je izpodbijani sklep pravilen. Zato je bilo treba tožnikovo tožbo kot neutemeljeno zavrniti na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 1 Gle: točka 9 obrazložitve te sodbe. 2 Po prvem odstavku 59. člena ZUS-1 lahko sodišče odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji), če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno.