Jedro

Z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti na nepremičninah dolžnika se postopek zavarovanja zaključi. Za razliko od postopka izvršbe se postopek ne nadaljuje z izvršilnimi dejanji nepremičninske izvršbe. Cilj izvršilnega postopka je tako neposredna takojšnja izpolnitev denarne obveznosti dolžnika s prisilno prodajo njegovih nepremičnin.

Ugovorne in pritožbene navedbe dolžnice, s katerimi se protivi izvršbi in opozarja na posledice izvršbe zanjo, kot so ogroženost njenega imetja in eksistence, so glede na dejstvo, da gre za postopek zavarovanja, kjer ne pride do prodaje nepremičnin dolžnika in izgube njegove lastninske pravice ter s tem do posega v njegovo imetje in eksistenco, zato brezpredmetne. Postopek zavarovanja zgolj varuje upnikov položaj v situaciji, ko dolžnik terjatve ne izpolni prostovoljno in ko zoper dolžnika tudi drugi upniki prisilno uveljavljajo svoje terjatve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep, s katerim je dovolilo zavarovanje denarne terjatve upnika z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti terjatve na nepremičninah z ID znakom 895 in 896, v lasti dolžnice do 1/10 celote.

2. Proti temu sklepu vlaga dolžnica pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter zavrnitev predloga za zavarovanje. Mnenja je, da je njen ugovor utemeljen. V njem je podrobno obrazloženo, da obstajajo elementi, da izvršba temelji na kaznivem dejanju in tako ni zakonita. Očita, da sodišče njenih navedb v tej smeri sploh ni obravnavalo. Enako kot v ugovoru poudari, da celoten postopek izvršbe sloni na protipravnem temelju. Dolg, za katerega se jo bremeni, je nastal na podlagi kaznivega dejanja zoper njo. Zaradi tega ni mogla plačevati svojega dolga upnikom. Z zavarovanjem se ogroža njeno edino premoženje in eksistenca, z dejanji v smeri izvršbe nastajajo zanjo vedno večje posledice. Zavzema se za razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem postopku je upnik predlagal zavarovanje njegove denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti terjatve na nepremičninah v lasti dolžnice do 1/10 celote. Cilj upnika v postopku zavarovanja je zgolj upnikovo varstvo vrstnega reda. Z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti na nepremičninah dolžnika se postopek zavarovanja zaključi. Za razliko od postopka izvršbe se postopek ne nadaljuje z izvršilnimi dejanji nepremičninske izvršbe.1 Cilj izvršilnega postopka je tako neposredna takojšnja izpolnitev denarne obveznosti dolžnika s prisilno prodajo njegovih nepremičnin.

6. Ugovorne in pritožbene navedbe dolžnice, s katerimi se protivi izvršbi in opozarja na posledice izvršbe zanjo, kot so ogroženost njenega imetja in eksistence, so glede na dejstvo, da gre za postopek zavarovanja, kjer ne pride do prodaje nepremičnin dolžnika in izgube njegove lastninske pravice ter s tem do posega v njegovo imetje in eksistenco, zato brezpredmetne. Postopek zavarovanja zgolj varuje upnikov položaj v situaciji, ko dolžnik terjatve ne izpolni prostovoljno in ko zoper dolžnika tudi drugi upniki prisilno uveljavljajo svoje terjatve.

7. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, pogoj za zavarovanje upnikove denarne terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini je, da upnik razpolaga z izvršilnim naslovom (243. člen ZIZ). Upnik je predložil izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov št. DT- (3. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ v zvezi z 9. točko drugega odstavka 145. člena Zakona o davčnem postopku - v nadaljevanju ZDavP-2). Ta obsega vse v zakonu zahtevane sestavine,2 tudi višino terjatve, katero zavarovanje zahteva upnik in za katero dolžnica zato neutemeljeno zatrjuje, da je nepravilno definirana oziroma spreminjajoča. Sodišče prve stopnje je upnikovemu predlogu za zavarovanje denarne terjatve v obsegu, kot izhaja iz seznama izvršilnih naslovov, zaradi tega utemeljeno ugodilo.

8. Glede na obstoj izvršilnega naslova, ki vsebuje vse obvezne sestavine iz 9. točke drugega odstavka 145. člena ZDavP-2, in v njem ugotovljeno terjatev, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor dolžnice o protipravnem temelju. Prav tako so za ta postopek zavarovanja nerelevantne ugovorne in pritožbene trditve, da je dolg nastal na podlagi kaznivega dejanja zoper njo. V postopku zavarovanja je namreč sodišče vezano na izvršilni naslov in v njem ugotovljeno terjatev. V skladu z načelom formalne legalitete ne sme več oziroma ponovno presojati materialnopravne zakonitosti in pravilnosti terjatve ugotovljene v njem. Morebitne kršitve, nezakonitosti in nepravilnosti mora stranka z rednimi pravnimi sredstvi uveljavljati že v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, po njegovi pravnomočnosti oziroma dokončnosti pa doseči njegovo razveljavitev oziroma odpravo z izrednimi pravnimi sredstvi, vse v postopku, izdaje izvršilnega naslova. Vse dokler tega ne doseže, je izvršilno sodišče v postopku zavarovanja vezano na izvršilni naslov in je skladno z njim dolžno voditi postopek zavarovanja. Trditve, da je izvršilni naslov nezakonit, saj temelji na kaznivem dejanju, bo morala dolžnica uveljavljati v postopku pred organom, ki je izdal izvršilni naslov in doseči njegovo odpravo.

9. V postopku zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe izvršbe (239. člen ZIZ). Razlogi, ki preprečujejo izvršbo, so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Med njimi ni kot razlog naveden socialni položaj dolžnika. Dejstvo, da dolžnica prejema socialno pomoč, zato ni razlog, ki bi preprečeval zavarovanje.

10. Po obrazloženem sodišče druge stopnje zaključuje, da je sodišče prve stopnje ugovor utemeljeno zavrnilo. Pritožbo dolžnice, ki si prizadeva za drugačno presojo ugovornih razlogov, je sodišče druge stopnje kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih dolžnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Ta so predpisana v 167. členu ZIZ. Vknjižbi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi sledi ugotovitev vrednosti nepremičnine, prodaja nepremičnine in poplačilo upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. 2 Po 9. točki drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 mora seznam izvršilnih naslovov za posamezni izvršilni naslov vsebovati datum njegove izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej.