Jedro

Pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR sodišče preizkusi, ali pomeni delavcu očitano ravnanje oziroma ravnanje delavca, ki je predmet očitkov, hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, storjeno naklepoma ali iz hude malomarnosti.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici 21.10.2004. Ugotovilo je, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki 8.11.2004 ni prenehalo in toženi stranki naložilo, da tožnico pozove na delo ter ji zagotovi neprekinjene pravice iz delovnega razmerja in ji povrne stroške postopka.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo. Soglašalo je z razlogi sodbe sodišča prve stopnje, da ni podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje 1. odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02), na katerega se v sporni odpovedi sklicuje tožena stranka, to je, da naj bi tožnica naklepno huje kršila svoje pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker je v nasprotju z odreditvijo delovnega časa z dne 18.8.2004 od tega dne do 15.9.2004 izostajala z dela. Zaslišani nadrejeni delavki M. Š. in A. Š. sta sicer izpovedali, da sta v tem obdobju v odrejenem delovnem času večkrat iskali tožnico na delovnem mestu, pa je na delu ni bilo. Ker pa teh preverjanj nista ustrezno evidentirali, je pritožbeno sodišče soglašalo, da odpoved temelji zgolj na pavšalnih trditvah tožene stranke o obstoju utemeljenega razloga za izredno odpoved. Hkrati je sodišče soglašalo, da s pisno odredbo, da bo tožnici dajala sporna navodila za delo A. Š., tožnici ni bilo odrejeno, da se mora javljati pri tej delavki. Sicer pa je priča izpovedala, da so ji sodelavci omenjali, da so tožnico v spornih dneh videli "v hiši". Ker je sodišče druge stopnje soglašalo s presojo sodišča prve stopnje, da utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni podan in da je sporna odpoved že iz tega razloga nezakonita, se do drugih pritožbenih navedb ni opredelilo.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07). Zaključki sodišča, da ni dokazano, da tožnice v odrejenem delovnem času ni bilo na delovnem mestu, so v nasprotju z izpovedbami zaslišanih prič. Prav tako zaključek sodišča, da tožnica ni prejela nobenih navodil, da se mora javljati sodelavki A. Š., nasprotuje vsebini tožničinega zagovora in njenim navedbam na obravnavi pred sodiščem. Iz vloge z dne 7.9.2004 prav tako izhaja, da tožnica zavrača opravljanje dela v odrejenem delovnem času.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev.

Revizija je utemeljena.

Na podlagi 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju; ali če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.

Sodišče je ugotovilo, da je bilo tožnici v pisni obrazložitvi očitano, da je bila kljub odredbi o delovnem času in delu na delovnem mestu v prostorih tožene stranke v spornih dneh večino časa odsotna z dela. Ne glede na vsebino zapisnikov o izpovedbi zaslišanih prič A. Š. in M. Š., da sta kot pristojni delavki večkrat preverjali prisotnost tožnice na delovnem mestu, pa je nikoli nista našli, sodišče zaključi, da očitek o neupravičenih izostankih z dela ni utemeljen. Hkrati sodišče ob ugotovitvi, da je bilo s pisno odredbo o spremembi delovnega časa z dne 18.8.2004 tožnici odrejeno, da ji bo navodila za delo dajala A. Š. zaključuje, da tožnici ni bilo odrejeno javljanje tej delavki, pa čeprav jo je A. Š. ob začetku delovnega časa neuspešno iskala na njenem delovnem mestu.

Navedeni dejanski zaključki sodišča v razlogih izpodbijane sodbe nasprotujejo vsebini navedenih listin in zapisnikov o izpovedbah v postopku. Ker se navedeni zaključki nanašajo na obstoj razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, so lahko bistvenega pomena za odločitev. Glede na to revizija utemeljeno uveljavlja obstoj absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Ker sta tako sodišče druge kot sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijane sodbe storili v reviziji uveljavljano bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je revizijsko sodišče na podlagi 1. odstavka 379. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbi obeh nižjih sodišč razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ker se je sporna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nanašala na namerno kršitev toženkine odredbe o spremembi delovnega časa z dne 18.8.2004 in neupravičeno odsotnost tožnice z dela glede na to odredbo, bo moralo v ponovljenem postopku sodišče upoštevati izvedene dokaze o odsotnosti tožnice z dela glede na navedeno odredbo. Moralo bo izhajati iz vsebine odredbe, ki je določala, da bo tožnica opravljala delo v odrejenem delovnem času v prostorih tožene stranke, ko bo presojalo očitek neupravičenih izostankov. Pri tem se bo moralo logično opredeliti tudi do vprašanja, kako naj bi tožnica dobila sprotna navodila za delo od sodelavke A. Š., kot ji je bilo odrejeno z navedeno odredbo, če A. Š. tožnice ni našla na delovnem mestu, tožnica pa se tudi ob prihodih v prostore tožene stranke pri tej delavki ni javljala. Pri ponovnem sojenju sodišče ne bo moglo mimo materialnopravnega izhodišča, da je delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca ena od zakonskih predpostavk delovnega razmerja (4. člen ZDR) in mimo odgovora na vprašanje, ali pomeni tožničino ravnanje razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR, na katerega se tožena stranka v sporni odpovedi izrecno sklicuje.

Izrek o stroških temelji na določbah 3. odstavka 165. člena ZPP.