Jedro

Ob upoštevanju določbe 1. odstavka 208. člena ZUP 1986 mora upravni organ odločiti o zahtevku stranke v celoti. Vloga je nepopolna, če ne vsebuje vseh podatkov in dokazil, ki jih zahteva 1. odstavek 62. člena ZUN. Če je vloga nepopolna, mora upravni organ ravnati v skladu z 68. členom ZUP 1986 in stranko pozvati, da vlogo dopolni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo tožene stranke z dne 1.12.2000, s katero je odpravila odločbo Upravne enote Nova Gorica z dne 11.5.1998. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ tožnici dovolil gradnjo mejne ograje na zemljišču parc. št. 18 k.o. ..., vzdolž meje z zemljiščem parc. št. 19 iste k.o., zidano v višini 0,20 m, širini 0,30 m in zaključeno z mrežo višine 1,80 m s stebroma višine 2,20 m do 2,30 m in montiranimi vrati širine 2,50 m, za dostop do sosednjega zemljišča parc. št. 19 iste k.o..

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje povzema obrazložitev odločbe tožene stranke, ki navaja, da se skica, priložena k priglasitvi, ne ujema z navedbami v vlogi tožnice, zato bi moral organ prve stopnje pozvati tožnico v skladu z 68. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP 1986), da točno opiše priglašeni poseg in navede, ali želi mejni zid višine 0,30 m, ki ga navaja v vlogi, ali želi ograjo višine 2 m, kot je narisana v skici skupaj s stebroma in vhodom širine 2,50 m ter v katastrskem načrtu vriše točno lego priglašenega posega. Upravni organ prve stopnje je v odločbi dovolil gradnjo mejne ograje na zemljišču parc. št. 18 k.o. ... vzdolž meje z zemljiščem parc. št. 19 iste k.o., z zidanim spodnjih delom višine 0,20 m in širine 0,30 m in zaključeno mrežo višine 1,80 m, torej skupne višine 2 m, ob tej ograji pa zasaditev žive meje - srebrne ciprese ter montirana vrata širine 2,50 m med stebroma višine 2,20 m do 2,30 m, kar pomeni, da odločitev v izreku odločbe upravnega organa prve stopnje ni skladna z navedbami v vlogi tožnice, to pa predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Dejansko stanje je v navedeni zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno in obrazloženo, zato bo moral upravni organ prve stopnje to pomanjkljivost postopka odpraviti in v ponovnem postopku pozvati tožnico kot investitorico, da dopolni svojo vlogo z dne 4.4.1997 in v katastrskem načrtu točno vriše potek tako priglašenega posega na parc. št. 18 k.o. ... Po presoji sodišča prve stopnje je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, z njo se sodišče prve stopnje strinja ter se sklicuje na 2. odstavek 67. člena ZUS. Tudi po presoji sodišča prve stopnje je vloga tožnice z dne 4.4.1997 nepopolna, saj ne vsebuje vseh podatkov in dokazil, ki jih zahteva 1. odstavek 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN). Vlogi ni priložena kopija katastrskega načrta z vrisanim predvidenim objektom in ni navedena točna dolžina zidu niti kje točno bi stala stebra višine 2,20 m do 2,30 m. To so takšne pomanjkljivosti vloge, da bi upravni organ prve stopnje dejansko moral tožnico v skladu z 68. členom ZUP 1986 pozvati, da vlogo dopolni. Upravni organ prve stopnje je ravnal v nasprotju tudi s 1. odstavkom 208. člena ZUP 1986, saj izrek upravne odločbe ni skladen z navedbami v vlogi tožnice z dne 4.4.1997. Ob upoštevanju določbe 1. odstavka 208. člena ZUP 1986 mora namreč prvostopenjski organ s svojo odločbo odločiti o zahtevku stranke v celoti, kršitev tega pravila pa je razlog za odpravo odločbe v pritožbenem postopku.

Zoper izpodbijano sodbo vlaga obširno pritožbo tožnica. Med drugim navaja, da je glavni vzrok nasprotovanja sosedov postavitvi mejne ograje njuna "črna gradnja" dveh prizidkov ob obstoječi hiši. Kljub njenemu odločnemu nasprotovanju sta bila "črni gradnji" prizidkov legalizirani. Ker se je njuno dvorišče zaradi gradnje prizidkov zmanjšalo, si soseda lastita pravico širjenja in obračanja avtomobilov na njeni parceli. V izpodbijani sodbi ni navedena gradnja prizidkov, čeprav sta Upravna enota Nova Gorica in Inšpektorat za okolje in prostor ... zelo dobro seznanjena s tem. Ugotavlja, da občinske in sodne oblasti uporabljajo dvojna merila pri reševanju zadev.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča bi moral upravni organ prve stopnje ravnati v skladu z 68. členom ZUP 1986 in tožnico po prejemu njene vloge pozvati, da svojo vlogo ustrezno dopolni. Podatki v vlogi morajo biti usklajeni s priloženo skico. Sama priglasitev spornega posega pa mora biti usklajena z določbo 1. odstavka 62. člena ZUN. Po dopolnitvi vloge pa se mora upravni organ pred izdajo odločbe z ogledom na kraju samem prepričati o natančni lokaciji priglašene gradnje, če je le-ta sporna, saj je po podatkih predloženih spisov tožnica pričela z izvedbo del. Res je, da sta inšpekcijski postopek in postopek izdaje upravnih dovoljenj za gradnjo povsem ločena postopka. Toda, v obravnavani zadevi je, kot izhaja iz predloženih spisov, tožnica prav na podlagi odločbe urbanističnega inšpektorja, izdane na podlagi 2. in 3. odstavka 75. člena ZUN, zaprosila za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del. Ker prvostopenjski upravni organ ni upošteval navedenih zakonskih določb v upravnem postopku, kar je vplivalo na odločitev o zadevi, bo moral v ponovnem postopku ponovno obravnavati vlogo tožnice v smislu določbe 68. člena ZUP 1986, kot sta to pravilno presodila sodišče prve stopnje in tožena stranka.

Pritožbeni ugovori o gradnji sosedov in o gradnjah drugih občanov ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča, saj je predmet presoje v tej zadevi le postavitev mejne ograje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.