Jedro

Četudi je tožena stranka kot samostojna podjetnica prenehala opravljati svojo dejavnost pred vložitvijo tožbe, se tožba ne zavrže, ker prenehanje opravljanja dejavnosti dejavnosti ne pomeni tudi prenehanja stranke. Stranka je že od vsega začetka le fizična oseba, ki kljub prenehanju opravljanja dejavnosti še naprej odgovarja za obveznosti, ki so nastale do trenutka prenehanja opravljanja dejavnosti. Kot fizična oseba ima tudi polno pravno sposobnost in s tem sposobnost biti stranka v pravdnem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo (1. točka izreka) in tožeči stranki naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 725,22 EUR, v osmih dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (2. točka izreka).

Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo z obrazložitvijo, da pravna oseba, ki preneha obstajati, ne more biti pravdna stranka. Tožena stranka naj bi bila dne 4. 3. 2008, torej pred vložitvijo tožbe, izbrisana iz sodnega registra pravnih oseb in je s tem prenehala obstajati, zato je sodišče tožbo zavrglo. Takšno stališče sodišča prve stopnje je zmotno, saj tožena stranka ni bila pravna oseba, pač pa podjetnik posameznik, torej fizična oseba. Tožena stranka kot taka ni bila vpisana v sodni register, kot to zmotno navaja izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in zato tudi iz sodnega registra kot pravna oseba ni mogla biti izbrisana. S prenehanjem opravljanja gospodarske dejavnosti pa kot fizična oseba ni prenehala. Podjetnik torej ni pravna oseba, v pravnem prometu nastopa kot fizična oseba in s prenehanjem opravljanja gospodarske dejavnosti zato kot fizična oseba ne preneha in še naprej odgovarja tudi za obveznosti, ki so nastale do trenutka prenehanja opravljanja gospodarske dejavnosti. Kot fizična oseba ima popolno pravno sposobnost in s tem tudi s tem sposobnost biti pravdna stranka. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožeče stranke v celoti zavrne ter ji naloži v plačilo stroške odgovora na pritožbo. Navaja, da samostojni podjetnik nastopa v pravdnem prometu le s firmo in ne kot fizična oseba in z dnem izbrisa firme iz poslovnega registra, je izbrisan tudi samostojni podjetnik in več ne more poslovati, kar pomeni, da ne more biti stranka v postopku pred sodiščem. V kolikor bi bil samostojni podjetnik izbrisan iz poslovnega registra po vložitvi tožbe, bi lahko tožnik spremenil tožbo tako, da bi jo nadaljeval zoper fizično osebo, kot pravnega naslednika samostojnega podjetnika oziroma kot prevzemnika vseh njegovih obveznosti. Ker samostojni podjetnik v času vložitve tožbe sploh ni več obstajal (bil je izbrisan), ni več imel pravne subjektivitete in sposobnosti poslovanja. Tako pritožba napačno navaja, da samostojni podjetnik v pravnem prometu nastopa kot fizična oseba, saj v resnici lahko nastopa izključno s svojo firmo, s sedežem in registrirano dejavnostjo, česar kot fizična oseba ne more. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v 2. odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je tožeča stranka v tem individualnem delovnem sporu vložila tožbo zaradi plačila odškodnine zaradi nesreče pri delu. Kot toženo stranko je označila B.K. s.p., saj je navajala, da se je poškodovala pri opravljanju dela za toženo stranki in sicer čiščenja poslovnih prostorov v gostinskem lokalu Z. na ..., dne 15. 9. 2008. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo predlagala, da se ta zavrže oziroma podrejeno zavrne, ker je „B.K. s.p.“ z dne 4. 3. 2008 izbrisana iz Poslovnega registra Slovenije. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka bila dne 4. 3. 2008, torej pred vložitvijo tožbe (z dne 15. 9. 2008) izbrisana iz sodnega registra pravnih oseb in je s tem prenehala obstajati, zato je tožbo zavrglo (5. odstavek 81. člena ZPP).

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožena stranka kot samostojna podjetnica z dne 4. 3. 2008 izbrisana iz Poslovnega registra Slovenije na podlagi odločbe AIPES-a (B5). Izbris samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije je možen na osnovi različnih pravnih podlag, npr. v primeru prijave prenehanja opravljanja dejavnosti s strani samostojnega podjetnika (1. odstavek 75. člena Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1 – Ur. l. RS, št. 42/2006 in naslednji) ali po uradni dolžnosti izdane odločbe s strani AIPES-a (devet različnih primerov, 3. odstavek 75. člena ZGD-1). V teh primerih podjetnik kot fizična oseba še naprej odgovarja za vse svoje obveznosti tudi iz poslovanja s.p. z vsem svojim premoženjem (7. člen ZGD-1). Prenehanje dejavnosti s.p. torej ne pomeni tudi prenehanje stranke. Stranka namreč je že od vsega začetka le fizična oseba. S prenehanjem opravljanja gospodarske dejavnosti zato kot fizična oseba ne preneha in še naprej odgovarja za obveznosti, ki so nastale do trenutka prenehanja opravljanja gospodarske dejavnosti. Kot fizična oseba ima popolno pravno sposobnost in s tem tudi sposobnost biti stranka v postopku.

Pritožbeno sodišče pripominja, da je glede pravilne opredelitve pravdnih strank v delovnih sporih pomembno, da sta stranki opredeljeni z imenom in priimkom oziroma firmo. Vendar pa je prestrogo in pretogo stališče, da napaka pri označbi stranke nujno povzroči zavrnitev zahtevka oziroma celo, da je tožba, obremenjena s takšno napako, neupoštevna. Bistven je namreč naslednji preizkus: ali je bilo vsem udeležencem (torej tožnici, sodniku in sami toženki) postopka ves čas jasno, na koga se tožba nanaša. Ta pogoj je bil v konkretnem individualnem delovnem sporu izpolnjen. Vedelo se je, na koga se tožba nanaša, toženka se je ves čas udeleževala postopka in tudi vložila pripravljalne vloge kot B.K. s.p. oziroma T. d.d. in odgovor na pritožbo kot B.K. Ker je torej ta pogoj izpolnjen, tudi napačna označba toženke („s.p.“) ni ogrozila njene obrambe v postopku (ker se sicer morda ne bi branila, ker bi menila, da se zadeva ne nanaša nanjo). Pod tem pogojem je torej napako v zapisu imena ves čas postopka mogoče popraviti, tudi še v fazi izvršitve sodbe.

Ker je sodišče prve stopnje ob napačni uporabi določbe 5. odstavka 81. člena ZPP sprejelo sklep o zavrženju tožbe zoper toženo stranko, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se na podlagi 3. odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.