Jedro

Izvedenec utemeljeno v pritožbi navaja, da je v obeh predhodnih mnenjih odgovoril in obrazložil prometno situacijo. Smiselno tako navaja, da je moral ponovno odgovoriti na vprašanja, ki mu jih je določilo sodišče, ki je zahtevalo tudi dodatno obrazložitev. Zato je po mnenju pritožbenega sodišča izvedenec tudi upravičen do nagrade v skladu z določbo 249. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo, da je bila potrebna dopolnitev mnenja zgolj zaradi tega, ker izvedenec ne bi odgovoril na vprašanja sodišča, saj to ne izhaja niti iz sklepa, ki ga je sodišče posredovalo izvedencu.

Izrek

Izvedencu mag. F. J., se za izdelavo pisne dopolnitve izvedeniškega mnenja prizna nagrada v znesku 152,00 EUR.

Od predlaganega celotnega izplačila je potrebno obračunati in plačati 8,85 EUR prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 13,45 EUR.

Od nagrade za izvedeniško delo je potrebno obračunati in plačati tudi 0,53 % prispevek po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v višini 0,80 EUR.

Izvedenec ni zavezanec za DDV.

Izvedenec ni zavezanec za plačilo prispevka po 18. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Plačilo skupnega zneska izvrši finančna računovodska služba, ki iz sredstev strokovne službe za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Celju (odločba št. Bpp 119/2014 z dne 31. 1. 2014) na izvedenčev TRR št. ..., odprtem pri ...banki … d.d., davke in prispevke pa na ustrezen račun, nakaže znesek 166,25 EUR v 30 dneh po pravnomočnosti tega sklepa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 2. 9. 2014 zavrnilo zahtevo sodnega izvedenca za odmero nagrade za pisno dopolnitev izvedeniškega mnenja. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da je izvedenec izdelal mnenje, ga nato dopolnil, in ga dopolnil še enkrat, da pa je bila druga dopolnitev mnenja potrebna zgolj zato, ker izvedenec v samem mnenju in njegovi prvi dopolnitvi ni zadostno odgovoril na vsa vprašanja, kot mu jih je postavilo sodišče. 2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil izvedenec, ki v obširni pritožbi sodišču očita nepravilno odločitev in razlaga kaj vse je moral odgovoriti v prvi in tudi drugi dopolnitvi mnenja. Navaja, da je z dopolnitvijo mnenja odgovarjal na vprašanja sodišča, čeprav po njegovem takšna dopolnitev ne bi bila potrebna, saj so se vprašanja smiselno prekrivala, vendar pa so se po vsebini kot po konceptu logičnega razvoja dogodkov bistveno razlikovala. Res je, da je izdelava tretjega mnenja iz stališča strokovne argumentacije nepotrebna, ker je že v prvih dveh mnenjih navedel vse vzroke, opisane trčne situacije, namere posameznih voznikov med vožnjo v križišču ter slabosti enega ali drugega ravnanja. Vendar je bil cilj izdelave tretjega mnenja, ko mu je sodišče naložilo, da ponovno prouči celotni primer po njegovem le v zavlačevanju postopka, iskanju morebitnih napak, predvsem pa v zamegljenju celotnega primera. Vendar je kljub temu kot zaprisežen izvedenec pošteno opravljal nalogo in mnenje v celoti izdelal ter celotno trčno in prometno situacijo še enkrat v drugačnem kontekstu in z drugimi tehničnimi pojasnili predstavil sodišču, za kar si zasluži tudi plačilo. Zato meni, da je delo korektno, strokovno in pravočasno opravil ter priložil ustrezni stroškovnik.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je potem, ko je izvedenec izdelal prvo mnenje očitno štelo, da je odgovoril na vsa vprašanja, saj bi moralo v nasprotnem primeru samo (in ne šele po predlogu tožnika, ki z mnenjem ni bil zadovoljen) zahtevati dopolnitev mnenja. Smotrno, predvsem pa v skladu z določbami 243. do 255. člena ZPP in tudi z ustaljeno sodno prakso bi bilo, da bi sodišče na pripombe tožnika vabilo izvedenca na narok, na katerem bi razčistilo vse nejasnosti. Na tak način bi na naroku ali zahtevalo od izvedenca dopolnitev mnenja, ali pa zgolj pojasnila glede na pripombe tožnika, v vsakem primeru pa bi onemogočilo zavlačevanje postopka in nastalo situacijo.

5. Tudi, ko je izvedenec pisno dopolnil mnenje sodišče prve stopnje očitno ni štelo, da izvedenec ni odgovoril na vsa vprašanja, saj je mnenje posredovalo strankam in nato na pripombe tožeče stranke ponovno zahtevalo dopolnitev. Res je v sklepu z dne 1. avgusta 2014 navedlo, da naj izvedenec dopolnitev mnenja izdela v okviru že zadanih nalog in priznane nagrade, vendar pa je izvedencu naložilo v treh točkah, da ponovno pojasni kar je (očitno) že pojasnil in da dodatno pojasni določene okoliščine in da se opredeli do fotografij, ki jih je naredila tožeča stranka.

6. V skladu z določbo 252. člena ZPP vodi dokaz z izvedencem sodišče, kot tudi odloči, ali naj da izvedenec svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi, ali pa tudi pisno. Sodišče mora najprej oceniti ali je izvedenec odgovoril na vsa vprašanja, ki so odločilna. Zato mora najprej, še preden mnenje vroča strankam, opraviti takšen preizkus. V konkretnem primeru pa sodišče prve stopnje tega ni storilo in je v izpodbijanem sklepu izvedencu naložilo ponovno obrazložitev in pojasnila glede na tožnikove pripombe in ker v dopolnitvi mnenja naj ne bi odgovoril na vsa vprašanja. Izvedenec utemeljeno v pritožbi navaja, da je v obeh predhodnih mnenjih odgovoril in obrazložil prometno situacijo. Smiselno tako navaja, da je moral ponovno odgovoriti na vprašanja, ki mu jih je določilo sodišče, ki je zahtevalo tudi dodatno obrazložitev. Zato je po mnenju pritožbenega sodišča izvedenec tudi upravičen do nagrade v skladu z določbo 249. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo, da je bila potrebna dopolnitev mnenja zgolj zaradi tega, ker izvedenec ne bi odgovoril na vprašanja sodišča, saj to ne izhaja niti iz sklepa, ki ga je sodišče posredovalo izvedencu.

7. Ob pravilni uporabi materialnega prava je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se izvedencu za drugo dopolnitev mnenja prizna nagrada v skladu z določbami ZPP in Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Vendar pa po mnenju pritožbenega sodišča izvedenec ni upravičen do celotne zahtevane nagrade. Po določbi 155. člena ZPP mora sodišče odločiti o stroških po skrbi presoji in priznati samo tiste stroške, ki so bili potrebni. Ker je izvedenec moral pred podajo prvega mnenja opraviti ogled na kraju samem, ponoven ogled ni bil potreben, saj je moral v mnenju samo pojasniti že izdelano mnenje, prav tako pa izvedenec tudi ni upravičen do celotnega zahtevanega zneska za drugo dopolnitev mnenja v višini 207,00 EUR. Izvedenec je utemeljeno priglasil nagrado v znesku 46,00 EUR za študij spisa, saj je glede na pripombe tožeče stranke moral ponovno pregledati spis, nagrado pa je priglasil v najnižjem možnem znesku po 48. členu tarife za vrednotenje izvedeniškega dela. Po drugem odstavku 51. člena ima izvedenec za pisni izvid in mnenje v primeru, kadar izdela dopolnilno mnenje na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v tem postopku še ni terjalo, za manj zahtevno dopolnitev 92,00 EUR, za zahtevno 138,00 EUR in za zelo zahtevno 207,00 EUR. Kot izhaja tudi iz pritožbe izvedenca, ki je v pritožbi navedel, da je le dopolnjeval že podano mnenje in da ga je še dodatno obrazložil, ni moglo iti za zelo zahtevno mnenje, niti za zahtevno, pač pa za dopolnitev manj zahtevnega mnenja, zato je izvedenec upravičen do nagrade v višini 92,00 EUR. Zato predlog za odmero višje nagrade ni utemeljen.

8. Ob pravilni uporabi zgoraj navedenega materialnega prava je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje v skladu z določbo tretje točke prvega odstavka 365. člena ZPP spremeniti tako, kot izhaja iz izreka sklepa. Stroški pritožbenega postopka niso nastali.