Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če je bil toženec samo seznanjen s tožbo, ni pa mu bila še vročena zaradi odgovora, se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno.
Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Domžalah.
Tožeča stranka je vložila na Okrožno sodišče v Kopru tožbo (opr. št. Pg 223/96 oziroma pozneje P 48/2002) proti toženi stranki - zavarovalnici, s tožbenim zahtevkom za plačilo 1,096.352,60 SIT z obrestmi. Za primer, da bi sodišče zavrnilo ta zahtevek proti tej toženi stranki, je postavila enak tožbeni zahtevek še proti toženki. Tožeča stranka je umaknila tožbo proti zavarovalni družbi in sodišče je izdalo sklep, da se postopek proti tej družbi ustavi. Toženka je postala edina tožena stranka. Sodišče se je izreklo za stvarno nepristojno, ker gre za spor iz pristojnosti okrajnega sodišča, in odločilo, da se zadeva odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Domžalah. O vsem tem je odločilo po uradni dolžnosti, ker toženka še ni prejela tožbe.
Okrajno sodišče v Domžalah (zadeva opr. št. P 83/2002) je sprožilo spor o pristojnosti, ker da iz spisa sledi, da je bila toženka s tožbo seznanjena vsaj do 28.02.1996, ko je pooblastila svojega odvetnika za zastopanje. Okrožno sodišče v Kopru se je torej izreklo za nepristojno po preteku predhodnega preizkusa tožbe.
Pristojno je sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena.
Okrožno sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča ob predhodnem preizkusu tožbe (drugi odstavek 19. člena ZPP). Predhoden preizkus tožbe je del priprav za glavno obravnavo, ki obsegajo poleg tega preizkusa še vročitev tožbe tožencu zaradi odgovora in razpis glavne obravnave (drugi odstavek 269. člena ZPP). Gre za tri faze priprav za glavno obravnavo, ki so med drugim tudi časovni mejniki za procesna dejanja sodišča. Sodišče, ki se je izreklo za nepristojno, je tako odločilo v prvi izmed teh faz, ko je torej to smelo storiti. Vročitve tožbe zaradi odgovora nanjo sodišče še ni odredilo in tako seveda tudi ni s povratnico izkazana vročitev sama. Ker je zakon jasen - da je pomembna vročitev tožbe zaradi odgovora, se ni mogoče strinjati z mnenjem sodišča, da je pomembno že to, da se toženec (samo) seznani s tožbo, kar se lahko zgodi tudi v smislu 204. člena ZPP, s čimer bi bila končana prva faza priprav na glavno obravnavo. Sodišče v Kopru potemtakem ni bilo prekludirano za odločitev, ki jo je sprejelo. Ker je odločitev pravilna tudi vsebinsko, je bilo treba ta spor o pristojnosti rešiti tako, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Domžalah, ki mu je bila zadeva odstopljena.