Jedro

Med udeleženci obravnavanega postopka je bil sporen mejni prostor med parcelama predlagateljev in nasprotne udeleženke, saj sta predlagatelja zatrjevala drugačen potek meje kot nasprotna udeleženka. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje določilo mejo med parcelama.

Podlago za ureditev meje po kriteriju močnejše pravice (v okviru rezervne argumentacije pa tudi po podrednem kriteriju zadnje mirne posesti) je sodišče prve stopnje pravilno našlo v konsistentnosti njenih trditev in izpovedbe, skladnih s potekom najverjetnejše katastrske meje, kot jo je ugotovil izvedenec.

Izvedenec se pri ugotavljanju najverjetnejše katastrske meje ni oprl zgolj na analizo katastrskih podatkov, temveč je njihovo pravilnost (natančnost) preveril tudi glede na stanje v naravi, upoštevajoč lokacijo mejnih znamenj. Vse ugotovljeno je tudi primerjal s potekom meje, kot so jo zatrjevali oziroma ob geodetski izmeri pokazali predlagatelja in nasprotna udeleženka. Njegova ocena o (ne)natančnosti prenosa najverjetnejše katastrske meje iz načrtov v naravo (do + oziroma - 10 m) zato ne more biti odločilna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Predlagatelja in prva nasprotna udeleženka sami nosijo stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (1) določilo del meje med parcelo 536 in mejno parcelo 540, ki se na jugu v tromeji dotika parcele 537 in na severu v tromeji parcele 543, vse k. o. X, tako da poteka od točke A (naravni kamen, tromeja parcel 540, 536, 537) v smeri proti severu preko točke B (mejnik s kovinskim sidrom), točke C (mejnik s kovinskim sidrom na travniku), točke D (mejnik s kovinskim sidrom) do točke E (naravni kamen, tromeja parcel 540, 536, 543) (točka 1 izreka), (2) ugotovilo, da se površina parcel s tem postopkom ne popravlja (točka 1 izreka), da je skica terenske meritve z izvedeniškim poročilom z dne 19. 10. 2019 izvedenca mag. A. A. sestavni del sklepa (točka 2 izreka) in da znaša vrednost spornega prostora manj kot 4.000 EUR (točka 3 izreka), ter (3) odločilo, da je dolžna prva nasprotna udeleženka iz naslova skupnih stroškov na račun Okrožnega sodišča v Kranju plačati 570,10 EUR (točka 4 izreka) in da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (točka 5 izreka).

2. Zoper sklep (konkretno zoper točke 1, 2 in 5 izreka) se pritožujeta predlagatelja, in sicer zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in procesnih kršitev. Pritožbenemu sodišču predlagata spremembo sklepa (in ugoditev njunemu predlogu), oziroma podredno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Predlagatelja opozarjata, da sodišče o tem, da se v postopek pritegne B. B., ni izdalo nobene procesne odločbe, prav tako svoje odločitve ni obrazložilo v izpodbijanem sklepu. Ne drži ugotovitev, da se površina parcel s tem postopkom ne popravlja. Predlagatelja sta prikrajšana za kvadraturo spornega prostora, ki po ugotovitvi izvedenca znaša 3000 m2. Parcela 540, s strani predlagateljev kupljena 1. 8. 2017, je sodila k družinskemu zemljišču, zato so predlagateljema meje v naravi dobro poznane. Pokazani del parcele (x1 - x9) sta uživala predlagatelja, pred njima pa njuni predniki. Les sta sekala v prepričanju, da je tam še njuna parcela, tako kot je bilo od nekdaj. Na spornem zemljišču sta kot otroka pasla krave. Zaključek sodišča, da je nasprotna udeleženka dokazala močnejšo pravico, ni obrazložen. Ne drži ugotovitev sodišča, da predlagatelja nista vedela, kje točno poteka meja. V naravi sta jo pokazala kot je od nekdaj potekala, včasih so se namreč meje označevale z znamenji (kamni, drevesi). Natančnost je izvedenec ocenil na okoli 12 m, takšen zamik meje pa pomeni več kot 1000 m2 površine. Okoliščina, da do leta 2017 ni bilo sporov, dokazuje, da so predniki poznali potek meje v naravi. Izvedenec je upošteval le grafični kataster, ne pa tudi atributnega in zgodovinskega stanja, zato potek meje ni pravilno ugotovljen. Kataster je na tem delu v celoti zamaknjen. Primerjava izvedenčeve skice s skico iz leta 1826 kaže, da je parcela med točkama x9 in y5 precej širša od 15,92 m, zato je utemeljen predlog predlagateljev, naj se upoštevajo označeni naravni kamni. Tudi meritve s kompasom dajejo drugačne podatke. Celotno razmerje med točkama y5 in y3 mora znašati 148 m, izmera od točke y1 do y3 pa 80 m. Po skici izvedenca parcela že na prvi pogled ni enake oblike kot je bila včasih.

3. Prva nasprotna udeleženka (v nadaljevanju: nasprotna udeleženka) v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Drugi nasprotni udeleženec (v nadaljevanju: nasprotni udeleženec) na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med udeleženci obravnavanega postopka je bil sporen mejni prostor med parcelama predlagateljev in nasprotne udeleženke, saj sta predlagatelja zatrjevala drugačen potek meje kot nasprotna udeleženka. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje določilo mejo med parcelama 540 in 536, obe k. o. X,1 ki poteka od zemljiško katastrske točke A v tromeji parcel 536, 537, 540 (točka y5), proti severu do zemljiško katastrske točke E v tromeji parcel 536, 540, 543 (točka y1), kot jo prikazuje skica terenske meritve izvedenca geodeta z dne 19. 10. 2019, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa.

6. Protispisen je pritožbeni očitek, da nasprotni udeleženec, lastnik parcele 537, ni bil pritegnjen v postopek. Iz dopisa z dne 16. 7. 2019 (na listovni številki 118 v spisu) izhaja, da ga je sodišče prve stopnje obvestilo o postopku, mu posredovalo relevantne listine (predlog za sodno ureditev meje, prepis rokopisa zapisnika o ogledu na kraju samem z dne 14. 5. 2019 in skico spornega prostora izvedenca geodeta na listovni številki 82 v spisu) ter ga pozvalo, naj v roku 15 dni sporoči, ali se strinja, da se meja določi bodisi v točki y5 bodisi v točki x9 (lokacijo obeh točk je prikazovala posredovana skica spornega prostora). Nasprotni udeleženec se na dopis ni odzval, njegov molk pa je sodišče prve stopnje tolmačilo kot soglasje za določitev meje bodisi v točki y5 bodisi v točki x9 (glej 10. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa). Postopkovna pravilnost se izkazuje (tudi) v dejstvu, da nasprotni udeleženec obravnavanega sklepa ni izpodbijal s pritožbo.

7. Iz dejanske podlage izpodbijanega sklepa izhaja: - da je sporni mejni prostor, ki meri 3315 m2 parcele 536, v naravi gozd in travnik (pašnik), - da sta predlagatelja postala lastnika parcele 540 leta 2017, pred njima je bil lastnik parcele C. C., ki jo je kupil od D. D., - da je bila glede parcele 540 v letu 2016 odkazana sanitarna sečnja, ki jo je začela izvajati D. D., nadaljeval pa C. C., ki je nasprotni udeleženki plačal odškodnino, ker je sečnjo izvajal tudi v parcelo 536, - da sta sečnjo na delu parcele 536 izvajala tudi predlagatelja, kar je bil za nasprotno udeleženko povod za sprožitev upravnega postopka evidentiranja urejene meje, - da sta predlagatelja vložila predlog za sodno ureditev meje, ker se nista strinjala s predlagano mejo, kot je izhajala iz geodetskega elaborata, izdelanega v okviru upravnega postopka, - da je nasprotna udeleženka enako kot v upravnem postopku tudi v tem postopku zatrjevala najverjetnejšo katastrsko mejo (po točkah y1 - y5), takšen potek meje (z možnim odmikom proti vzhodu ali zahodu zaradi prenosa najverjetnejše katastrske meje iz načrtov v naravo) pa je ugotovil tudi izvedenec geodet, - da je nasprotna udeleženka, pred njo pa njen oče, več desetletij (od leta 1928) uživala parcelo 536 v mejah najverjetnejše katastrske meje, - da do leta 2017 ni bilo sporov glede meje, - da skica iz leta 1826, na katero sta se sklicevala predlagatelja, ne prikazuje poteka meje od severovzhodnega vogala parcele 537 (točka x9) proti severu, - da sta predlagatelja ob geodetski izmeri pokazala potek meje (na skici terenske meritve prikazan s prekinjeno črto po točkah x9 do x1) glede na kamne, ki sta jih očitno sama pobarvala, na delovnem izrisu z dne 29. 1. 2018 (priloga A12) pa sta južnem in severnem delu zarisala povsem drugačen potek meje kot sta ga pokazala ob geodetski izmeri, kar kaže na to, da ne poznata dejanskega poteka meje med parcelama 536 in 540. 8. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da izpodbijana odločitev ni obrazložena. Nasprotna udeleženka se je sklicevala na dva kriterija za ureditev meje - močnejšo pravico in zadnjo mirno posest (prim. 77. člen SPZ2). Podlago za ureditev meje po kriteriju močnejše pravice (v okviru rezervne argumentacije pa tudi po podrednem kriteriju zadnje mirne posesti) je sodišče prve stopnje pravilno našlo v konsistentnosti njenih trditev in izpovedbe, skladnih s potekom najverjetnejše katastrske meje, kot jo je ugotovil izvedenec. Na drugi strani sta predlagatelja v okviru podane trditvene in dokazne podlage delovala nekonsistentno in neprepričljivo. Potek meje, ki sta jo predlagatelja pokazala v naravi (x9 - x1), je bil drugačen od poteka meje, kot sta ga (z rumeno barvo) vrisala v delovni izris z dne 29. 1. 2018 (priloga A12), in drugačen od poteka meje, vrisanega na skici iz leta 1826, na katero sta se sklicevala. Da bi mejo parcele 540 dobro poznala, nista uspela dokazati. Prav tako nista dokazala, da bi sporni mejni prostor priposestvovala (ter na tej podlagi postala lastnika) ali da bi imela pred sporom zadnjo mirno posest. Sprememba v odnosu med mejaši in posledična potreba po sodni ureditvi meje izvira prav iz obdobja, ko sta lastnika parcele 540 postala predlagatelja. Njunemu pravnemu predniku je bila meja očitno poznana, saj je nasprotni udeleženki zaradi sečnje na njeni parceli plačal odškodnino (zapisnik o ogledu gozda z dne 29. 8. 2017 na listovni številki 110 v spisu). Za prepričanje, da izvajata sečnjo na svojem zemljišču, predlagatelja nista imela podlage. Kot je izpovedal prvi predlagatelj, jima C. C. poteka meje ni pokazal. 9. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba o prikrajšanju zaradi povečanja parcele 536 na račun parcele 540, prav tako je neutemeljen (s to navedbo povezan) pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje dejansko popravilo površino parcel, čeprav je v izpodbijanem sklepu zapisalo drugače. Pritožnika za nekaj, do česar nikoli nista bila upravičena, ne moreta biti prikrajšana. Prav ima sodišče prve stopnje, da bi le ureditev vseh zunanjih mej parcele 540 pokazala, ali parcela meri manj kot izkazujejo katastrski podatki.

10. Na pritožbeni očitek o napačno izmerjenih razdaljah med posameznimi točkami (x9 - y5, y5 - y3, y1 - y3) pritožbeno sodišče odgovarja s prepričljivim pojasnilom izvedenca, da laično branje zemljiškokatastrskih načrtov s pomočjo merilčkov in kompasa ni primeren pristop pri ugotavljanju najverjetnejše katastrske meje, saj je treba uporabiti celoten geodetski instrumentarij in tehnike ter geodetsko znanje s področja zemljiškega katastra. Pritožnika ne trdita, da posedujeta strokovno znanje, potrebno za branje zemljiškoknjižnih načrtov, zato so njune laične izmere brez dokazne teže. 11. Pomembno je poudariti, da se izvedenec pri ugotavljanju najverjetnejše katastrske meje ni oprl zgolj na analizo katastrskih podatkov, temveč je njihovo pravilnost (natančnost) preveril tudi glede na stanje v naravi, upoštevajoč lokacijo mejnih znamenj. Vse ugotovljeno je tudi primerjal s potekom meje, kot so jo zatrjevali oziroma ob geodetski izmeri pokazali predlagatelja in nasprotna udeleženka. Njegova ocena o (ne)natančnosti prenosa najverjetnejše katastrske meje iz načrtov v naravo (do + oziroma - 10 m) zato ne more biti odločilna. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da parcela (540/536) na skici terenske meritve že na prvi pogled ni enake oblike kot je bila včasih. Primerjava oblike obeh parcel na skici terenske meritve in na skicah iz starih katastrskih načrtov (prilogi A6 in A10) zatrjevane očitne razlike ne razkriva.

12. Pritožnika glede stroškovne odločitve, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka, nista podala konkretnih pritožbenih navedb. Odločitev, ki ima podlago v prvem odstavku 35. člena ZNP,3 je pravilna.

13. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev ni bilo, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP4 v zvezi s 37. členom ZNP).

14. Udeleženci postopka sami nosijo stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP).

1 Pritožbeno sodišče v nadaljevanju obrazložitve opušča navedbo katastrske občine, saj se vse v sklepu navedene parcele nahajajo v isti katastrski občini. 2 Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/2002, s spremembami in dopolnitvami 3 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/86, s spremembami in dopolnitvami 4 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami