Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dokazna ocena, da je toženec tožnici v letih od 1998 do 2006 večkrat grozil, jo pretepal, žalil, ogrožal njeno varnost in nad njo vršil spolno nasilje, je prepričljiva in izkustveno sprejemljiva. Predmet presoje je 13 škodnih dogodkov.
Tudi če je tožničin primarni strah v nekaterih napadih trajal le nekaj minut, je zaradi izjemne brutalnosti toženčevega napada tako hud, da se je tožnica upravičeno začela bati za svoje življenje. Če se je zaklenila, je toženi vdrl v prostor, ji grozil, da jo bo ubil in po hiši iskal nož. Prestani primarni strah je za dalj časa resno načel tožničino duševno ravnovesje. Zaradi tega ima težave z nespečnostjo, tesnobo in občutkom ogroženosti, potrebuje tudi psihoterapevtsko pomoč. Glede na poškodbe vitalnih delov je utemeljen tudi tožbeni zahtevek za strah za izid zdravljenja. Dosojena odškodnina v višini 4.000,00 EUR je povsem primerna in niti najmanj pretirana.
Toženec je z dejanji, ki jih je zagrešil nad tožnico, protipravno posegel v njeno osebnostno pravico do časti po 181. členu OZ. To je posebna oblika nepremoženjske škode, ki je bila tožnici priznana v primerni višini 1.000,00 EUR.
I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v I. točki izreka tako spremeni, da se dosojeni znesek odškodnine zniža na 26.917,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 10. 2009 do plačila, sicer se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu pritožba zavrne sodba sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške za odgovor na pritožbo v znesku 1.263,00 EUR v 15 dneh od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 27.917,70 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 10. 2009 dalje do plačila in stroške postopka v znesku 5.203,78 EUR s pripadki.
2. Sodbo v ugodilnem delu izpodbija tožena stranka in predlaga, da sodišče pritožbi ugodi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Tožena stranka v pritožbenem postopku vztraja, da se osem škodnih dogodkov, ki niso predmet kazenske obsodilne sodbe, ni zgodilo, saj bi jih sicer tožnica naznanila policiji. Če bi utrpela poškodbe, bi odšla k zdravniku in bi o dogodkih obstajal zapis v njenem zdravstvenem kartonu. Ne samo, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, tudi če bi bilo ugotovljeno dejansko stanje pravilno, je zmotno uporabilo določilo materialnega prava ter tožnici prisodilo previsoko odškodnino. Glede na čas trajanja in jakost bolečin bi bila tožnica lahko upravičena iz tega naslova le do 2.000,00 EUR, glede na čas in jakost prestanega strahu bi ji pripadalo prav tako do 2.000,00 EUR, iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa 7.000,00 EUR. Tožeče stranke ni žalil, če pa bi jo, bi bil primeren znesek iz tega naslova kvečjemu 500,00 EUR. Do odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi okrnitve osebnostnih pravic tožnica ni upravičena, saj je škoda iz tega naslova že zajeta v postavkah za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti ter posega v njeno dostojanstvo. Izpodbija tudi odločitev o stroških prevoza na zdravljenje, ker tožeča stranka ni navedla, za kakšne prevoze je šlo in na katerih relacijah in ker sodišče ni ugotavljalo, ali je prevoze mogoče zagotoviti z javnim prevoznim sredstvom. Stroški storitev inštituta ... niso upravičeni, ker bi storitve tožnica lahko prejela tudi v okviru javnih zdravstvenih storitev.
3. Pritožba je delno utemeljena.
4. Dokazna ocena sodišča prve stopnje, da je toženec tožnici v letih od 1998 do 2006 večkrat grozil, jo pretepal, žalil, ogrožal njeno varnost in nad njo vršil spolno nasilje, je prepričljiva in izkustveno sprejemljiva, zato jo sodišče druge stopnje v celoti sprejema. Toženec je bil za pet izmed ugotovljenih dejanj že pravnomočno obsojen v kazenskem postopku, zato sodišče glede teh dogodkov dejanskega stanja ni samo ugotavljalo (14. člen ZPP). Glede ostalih dogodkov - bilo jih je vsaj osem, je sodišče prve stopnje verjelo prepričljivi izpovedbi tožnice, ki je izpovedala, kako so dogodki potekali in jih tudi opisala. Njeno izpoved potrjuje tudi zdravstvena dokumentacija ter priči F. in R. Po drugi strani iz izpovedbe toženca sledi, da se je na mestih, ki jih je opisala tožnica, med pravdnima strankama nekaj dogajalo, da bi se izognil odgovornosti, pa zanika udarce ali pa krivdo pripiše tožnici. Opravljena dokazna cena sodišča prve stopnje je skrbna, natančna in prepričljiva ter skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP in jo pritožbeno sodišče sprejema. Razlogi (od 8. do 10. točke obrazložitve), zakaj sodišče prve stopnje glede poteka dogodkov ni sledilo izpovedbi tožene stranke, so zadostni, logični in življenjsko prepričljivi.
5. Odškodnina v višini 4.000,00 EUR, ki jo je sodišče prve stopnje prisodilo tožnici za telesne bolečine ali nevšečnosti med zdravljenjem, ni pretirana glede na naravo in težo poškodb, potek njihovega zdravljenja ter stopnjo in trajanje prestanih bolečin. Škodnih dogodkov je bilo 13, v njih je tožeča stranka utrpela udarnine, tudi po vitalnih delih telesa: glava, obraz, hrbtenica, prsnica, kolena, zapestje, komolec, spodnja čeljust, zvin zapestja, ustnice, prsno-ledveni predel, prsni koš, nožnica, dojke ter več odrgnin in zlom nosu. Zdravljenje res ni bilo posebej zahtevno, je pa bilo za tožnico nadležno in zamudno. Prisiljena je bila počivati, uživati analgetike in opraviti več različnih preiskav in zdravniških pregledov. Zdravljenje in občasne lažje bolečine trajajo še danes, zato za predlagano znižanje odškodnine iz tega naslova ni podlage.
6. Tožena stranka v pritožbi neupravičeno poskuša minimalizirati strah, ki ga je tožnica trpela zaradi številnih škodnih dogodkov. Tudi če je njen primarni strah v nekaterih napadih trajal le nekaj minut, je zaradi izjemne brutalnosti toženčevega napada tako hud, da se je tožnica upravičeno začela bati za svoje življenje. Če se je zaklenila, je toženi vdrl v prostor, ji grozil, da jo bo ubil in po hiši iskal nož. Prestani primarni strah je po ugotovitvi sodišča prve stopnje tudi za dalj časa resno načel tožničino duševno ravnovesje. Zaradi tega ima težave z nespečnostjo, tesnobo in občutkom ogroženosti, potrebuje tudi psihoterapevtsko pomoč. Glede na poškodbe vitalnih delov je utemeljen tudi tožbeni zahtevek za strah za izid zdravljenja. Dosojena odškodnina v višini 4.000,00 EUR je povsem primerna in niti najmanj pretirana.
7. Pritožnik dejanskega stanja, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje tožnici prisodilo odškodnino iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti, v pritožbi ne povzema. Celoten sklop ugotovitev prvostopnega sodišča je zapisan v 18. - 20. točki obrazložitve in predstavlja dejansko podlago za odmero odškodnine iz tega naslova. Ob takšnih dejanskih ugotovitvah pavšalna pritožbena graja, da je prisojena odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti v višini 12.000,00 EUR previsoka in bi bila primerna iz tega naslova odškodnina v višini 7.000,00 EUR ne more biti uspešna. Pritožnik tudi ne ponudi nobenega primera iz sodne prakse, kjer bi bila za primerljiv primer prisojena odškodnina, kot sam predlaga, po drugi strani pa vpogled v zbirko sodnih odločb Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo avtorice Alenke Berger Škrk v 15. poglavju, ki nosi naslov "Duševne motnje", primer št. 15/3, potrjuje, da je dosojena odškodnina primerna.
8. Toženec je z dejanji, ki jih je zagrešil nad tožnico, protipravno posegel v njeno osebnostno pravico do časti po 181. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). To je posebna oblika nepremoženjske škode, ki je bila tožnici priznana v primerni višini 1.000,00 EUR. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju sklicuje na ugotovitve sodišča prve stopnje v 22. točki obrazložitve.
9. Toženec utemeljeno nasprotuje posebni odmeri odškodnine za tožničine duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice. Za duševno trpljenje, ki je posledica posegov v osebnostne pravice, je sodišče prisodilo posebni odškodnini zaradi posega v čast in ugled in zaradi kršitve dostojanstva, zato do posebne dodatne odškodnine iz naslova posega v osebnostne pravice tožnica ni upravičena. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožene stranke v tem delu ugodilo ter tožbeni zahtevek na odškodnino v znesku 1.000,00 EUR s pripadki zavrnilo (253. člen ZPP).
10. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede višine odškodnine iz naslova premoženjske škode za potne stroške v višini 2.939,40 EUR za opravljenih 16.330 km. Pritožbena navedba, da iz izjave tožnice, o stroških prevozov, ni mogoče razbrati, za kakšne prevoze naj bi šlo, je protispisna. Pritožnica je specificirala število prevozov, ki so bili potrebni zaradi obiskov zdravnikov, fizioterapevtov, psihiatrov in terapij v zvezi s škodnimi dogodki, ki so predmet tega pravdnega postopka, jih datumsko specificirala in navedla, kakšna je razdalja med ... in kraji, kjer je iskala zdravniško pomoč. Posebej je specificirala obiske v Zdravstvenem domu ... in v UKC ..., vse z datumi in prevoženimi kilometri, zato je pritožbena navedba neutemeljena. Da bi morala prevoze opraviti z javnim prevoznim sredstvom, je nedovoljena pritožbena novota. Specifikacija tožnice pa ni edini dokaz za to, ampak to potrjuje tudi zdravstvena dokumentacija, ki jo je pregledal sodni izvedenec. Ker je bilo v tem postopku dokazano, da je toženec izvajal sistematično nasilje nad tožnico, iz izpovedbe zaposlenih na inštitutu … pa ne sledi, da je z njihovo pomočjo poskušala le prebroditi krizo zaradi razveze zakonske zveze, se pritožba tožene stranke tudi v tem delu pokaže kot neutemeljena. Da bi morala takšno pomoč poiskati v javnem zdravstvu, je nedovoljena pritožbena novota.
11. Pritožbeno sodišče je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in za 1.000,00 EUR znižalo odškodnino iz naslova nepremoženjske škode. Ker zaradi tega niso nastali dodatni stroški postopka, sprememba odločitve o stroških postopka prve stopnje ni bila potrebna.
12. Pritožnik je v pritožbenem postopku izpodbijal temelj tožbenega zahtevka in v celoti propadel, po višini pa je uspel le za znesek 1.000,00 EUR, zato je prav, da nosi vse stroške pritožbenega postopka sam in povrne stroške za odgovor na pritožbo tožeči stranki, ki jih je sodišče odmerilo skladno z Odvetniško tarifo, njihova natančna specifikacija pa je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).