Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženka pred odločitvijo tožnici ni zagotovila možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, torej ji ni zagotovila spoštovanja določbe 9. člena ZUP in v postopku pred odločitvijo tožnice ni seznanila s pogoji za dodelitev izjemne BPP, opredeljene v določbi 22. člena ZBPP.
Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, številka Bpp 1262/2011 z dne 13. 10. 2011 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo opr. št. Bpp 1262/2011 zavrnila prošnjo prosilke A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljeno. Pojasnila je, da je prosilka prošnjo vložila 21. 6. 2011, zaradi razveljavitve darilne pogodbe. Prošnji je priložila tudi dokazila za izpolnjevanje subjektivnega oziroma finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), v zvezi z določbo drugega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 s spremembami, št. 23/08, v nadaljevanju ZBPP) in v zvezi z določbo 13. člena ZBPP. Na podlagi postopka ugotavljanja izpolnjevanja tega pogoja je tožena stranka ugotovila, da je prosilka samska oseba, ki mesečno prejema pokojnino v znesku 346,32 EUR in varstveni dodatek v znesku 95,15 EUR. Tako znaša povprečni mesečni pokojninski prejemek prosilke 441,47 EUR. Prav tako je prosilka maja 2011 prejela letni dodatek v znesku 367,95 EUR, kar mesečno znaša 30,66 EUR. Mesečno prejema 4,99 EUR, kot žrtev vojnega nasilja. Prosilkin mesečni dohodek v višini 477,12 EUR tako presega z zakonom določen cenzus v višini 461,22 EUR, zato prosilka ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP. Po tej ugotovitvi tožena stranka v nadaljevanju ni presojala ali prosilka izpolnjuje tudi premoženjski pogoj oziroma objektivni kriterij za dodelitev BPP in je njeno prošnjo zavrnila.
Prosilka oporeka odločitvi tožene stranke in ugotavlja, da njeni dohodki presegajo cenzus za 15,90 EUR. S pokojnino se zelo težko preživlja, ima več zdravstvenih težav zaradi katerih ima veliko večje izdatke in zato si sama ne more privoščiti odvetnika. Že dalj časa hodi na terapije v ... pa ne dobi povrnjenih potnih stroškov. Tja hodi že sedaj 35 dni, terapije bo imela še 30 ali 40 dni, kar zanjo predstavlja velik strošek, saj karta za avtobus dnevno stane 4 EUR. Živi v težko dostopnem kraju in si mora včasih plačati tudi prevoz do zdravnika. Za razveljavitev darilne pogodbe se je odločila, ker je sin do nje nasilen. Predlaga, da sodišče vlogo prouči še enkrat in ji dodeli BPP, vsa potrebna dokazila, ki jih zatrjuje v tožbi pa bo na poziv sodišča lahko tudi dostavila.
Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo ni posredovala.
Tožba je utemeljena.
Po določbi 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. Drugi odstavek navedenega člena pa določa, kdaj se šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo. Po navedeni določbi se šteje, da bi bilo prosilčevo socialno stanje ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni dohodek na člana družine ne presega višine minimalne plače, določene z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Po določbi 13. člena ZBPP se tako šteje, da bi bilo prosilčevo socialno stanje ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni dohodek na člana družine ne presega višine minimalne plače, ki je v obravnavanem obdobju znašala 461.22 EUR.
V zadevi ni sporno, da je tožnica v relevantnem obdobju za ugotovitev finančnega pogoja prejemala pokojnino v mesečnem znesku 346,32 EUR in varstveni dodatek v višini 95,15 EUR ter mesečno znesek 4.99 EUR, kot žrtev vojnega nasilja. Prav tako ni sporno, da je prosilka maja 2011 prejela letni dodatek v višini 367,95 EUR (preračunano na mesec 30.66 EUR). Upoštevaje tako ugotovljene mesečne prejemke tožnice je po presoji sodišča tožena stranka pravilno presodila, da tožnica ne izpolnjuje pogojev iz 13. člena ZBPP za dodelitev redne BPP.
Vendar v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da tožena stranka pred odločitvijo tožnici ni zagotovila možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, torej ji ni zagotovila spoštovanja določbe 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 119/05, 105/06, 126/07, 65/08 in 8/10, v nadaljevanju ZUP) in v postopku pred odločitvijo tožnice ni seznanila s pogoji za dodelitev izjemne BPP, opredeljene v določbi 22. člena ZBPP. Slednja se namreč lahko dodeli, če lastni dohodek prosilca ne presega dvakratnega zneska iz drugega odstavka 13. člena tega zakona in če njegovo premoženje in premoženje njegove družine ne presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, če je prošnja za odobritev BPP med drugim utemeljena z zdravstvenim stanjem prosilca. Šteje se, da je prošnja za izjemno BPP utemeljena iz zdravstvenih razlogov, če so stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem, obremenjeni z upravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje (tretji odstavek 22. člena ZBPP).
Ker torej tožena stranka v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni spoštovala postopkovnih pravil določenih v ZUP, je sodišče na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 64. člena, v zvezi z določbo 2. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo morala skladno z določbo četrtega odstavka 64. člena in v roku določenem v tem odstavku ponovno odločati o vlogi prosilke in izdati nov upravni akt, pri izdaji katerega bo morala upoštevati v tej sodbi izraženo stališče sodišča, ki se tiče postopka.