Jedro

Določba 3. točke prvega odstavka 67. člena ZIZ se nanaša tudi na primere, v katerih je do upnikovega poplačila terjatve prišlo na podlagi kasneje razveljavljenega sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi priložene menice.

Če uspe dolžnik v pravdnem postopku doseči razveljavitev sklepa o izvršbi (tudi) v naložitvenem delu in zavrnitev upnikovega tožbenega zahtevka, to pomeni, da je uspel dokazati, da upnikov tožbeni zahtevek (zahtevek v predlogu za izvršbo) ni bil utemeljen, v takšnem primeru pa je upravičen do odprave zase neugodnih pravnih posledic, ki so mu nastale zaradi izvršitve sklepa o izvršbi še pred njegovo pravnomočnostjo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnik po nasprotni izvršbi sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu upnika po nasprotni izvršbi in dolžniku po nasprotni izvršbi naložilo, da upniku po nasprotni izvršbi v roku 15 dni vrne znesek 32.343,39 EUR (1. točka izreka), v 8 dneh po vročitvi tega sklepa pa še 169,24 EUR stroškov nasprotne izvršbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev (2. točka izreka).

2. Dolžnik po nasprotni izvršbi je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo. Sklep izpodbija v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov. Opozarja, da je v konkretnem primeru le navidezno izpolnjen zakonski pogoj za nasprotno izvršbo. Meni, da je s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Kamniku VL 154265/2013 z dne 17. 10. 2013, ki je bil izdan na podlagi 41. a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), tedaj kot upnik upravičeno dobil s strani dolžnika (sedaj upnika po nasprotni izvršbi) plačan znesek 32.343,39 EUR, ki ga je banka 18. 11. 2013 prenesla na podlagi navedenega sklepa z računa dolžnika na njegov račun. Takoj po prejetem plačilu je v skladu z veljavno zakonodajo umaknil predlog za izvršbo, izvršilno sodišče pa je zaradi ugovora dolžnika (upnika po nasprotni izvršbi) razveljavilo sklep o izvršbi in zadevo odstopilo v reševanje na gospodarski oddelek Okrožnega sodišča v Ljubljani. V pravdnem postopku je pritožnik vztrajal pri umiku tožbe, dolžnik pa s tem ni soglašal, zato je sodišče odločilo meritorno. Ker je bil pritožnik na dan glavne obravnave 30. 1. 2015 že poplačan in torej njegova terjatev ni več obstajala, je logično, da je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, saj je moralo upoštevati stanje v trenutku zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje (časovne meje pravnomočnosti - 319. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)). Glede na to, da je imel terjatev že v celoti plačano, opozarja, da ni imel pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper navedeno sodbo, in je zato tudi ni vložil. Poudarja, da je utemeljeno vložil predlog za izvršbo, ker mu dolžnik (upnik po nasprotni izvršbi) terjatve ni hotel prostovoljno poravnati; zaradi navedenega je bil v izvršilnem postopku tudi utemeljeno poplačan. Meni, da v primeru predloga za izvršbo na podlagi tedaj veljavnega 41. a člena ZIZ obstaja sistemska zakonska anomalija. Kljub utemeljenosti izvršbe, ker terjatev obstoji in jo je med izvršilnim postopkom dobil plačano, je v pravdnem postopku dobil zavrnilni sklep, ker terjatev na dan glavne obravnave več ne obstoji. Poudarja, da je na dan vložitve predloga za izvršbo obstajala njegova terjatev do dolžnika (upnika po nasprotni izvršbi). Zato vztraja pri stališču, da do premika premoženja oz. njegovega poplačila ni prišlo brez pravne podlage, kajti v trenutku plačila je obstajal veljaven sklep o izvršbi. V nadaljevanju pojasnjuje, zakaj sta bila prvoten predlog za izvršbo in sklep o izvršbi utemeljena. Meni, da bi moralo sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa oceniti predložene dokaze, na katere se je skliceval v odgovoru na predlog za nasprotno izvršbo, oz. podredno, da bi moralo prekiniti predmetni postopek, ker je utemeljenost zahtevka predhodno vprašanje, ter stranki napotiti na pravdo. Poudarja, da ne more vrniti upniku po nasprotni izvršbi nečesa, kar mu je bil ta dolžan, ne glede na to, ali je šlo za prostovoljno ali prisilno izpolnitev, zato ni mogoče govoriti o neupravičeni obogatitvi. Navaja še, da je v zvezi s predmetno zadevo vložil kazensko ovadbo, ki jo tudi prilaga. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da predlog za nasprotno izvršbo zavrne, podredno pa, naj sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, upniku po nasprotni izvršbi pa naloži plačilo celotnih stroškov postopka v roku 15 dni, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik v nasprotni izvršbi v odgovoru na pritožbo predlaga, naj sodišče pritožbo stroškovno zavrne. Stroškov odgovora na pritožbo ne priglaša. 4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je sprejelo izpodbijano odločitev po zaključku, da je v konkretnem primeru izpolnjen pogoj za nasprotno izvršbo iz 3. točke prvega odstavka 67. člena ZIZ (po tem določilu lahko dolžnik od upnika zahteva vrnitev tistega, kar je ta dobil z opravljeno izvršbo, v primeru, ko je bil sklep o izvršbi pravnomočno v celoti ali delno razveljavljen ali spremenjen). Pritožnik neutemeljeno vztraja pri stališču, da je v konkretnem primeru navedeni zakonski pogoj za nasprotno izvršbo izpolnjen le navidezno.

7. Sklep o izvršbi z dne 17. 10. 2013, na podlagi katerega je bil pritožnik (tedaj upnik) v izvršilnem postopku VL 154265/2013 poplačan še pred njegovo pravnomočnostjo, je bil v I. in IV. točki izreka pravnomočno razveljavljen, pritožnikov tožbeni zahtevek pa pravnomočno zavrnjen (kar izhaja iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani IX Pg 724/2014 z dne 30. 1. 2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 647/2015 z dne 13. 5. 2015). Razlogi, zakaj je bila sprejeta takšna odločitev, niso pravno pomembni. Ker je navedena odločitev pravnomočna, o njeni pravilnosti in zakonitosti ni več mogoče razpravljati. Pritožnik (tedaj upnik) je imel možnost vplivati na vsebino navedene odločitve, saj je sodeloval v postopku njenega sprejema (gospodarski spor IX Pg 724/2014); zakaj se pritožnik zoper sprejeto odločitev ni pritožil, prav tako ni pravno pomembno.

8. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko se je pri sprejemu izpodbijane odločitve oprlo na določbo 3. točke prvega odstavka 67. člena ZIZ. Ta določba se namreč nanaša tudi na primere, v katerih je do upnikovega poplačila terjatve prišlo na podlagi kasneje razveljavljenega sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi priložene menice (do tega poplačila je upnik na podlagi sedaj že razveljavljene določbe četrtega odstavka 46. člena ZIZ lahko prišel še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi priložene menice). To je med drugim razvidno tako iz določbe tretjega odstavka 67. člena ZIZ, ki določa začetek teka roka za vložitev predloga za nasprotno izvršbo v takšnem primeru, kot tudi iz razlogov Ustavne odločbe v zadevah U-I-286/12-17 in U-I-266/12-7 z dne 4. 6. 2014 (glej zlasti 6., 10., 12. in 13. točko obrazložitve).

9. V postopku izvršbe na podlagi priložene menice (kot tudi v drugih primerih izvršbe na podlagi verodostojne listine) ima dolžnik možnost dokazovati utemeljenost svojega ugovora zoper sklep o izvršbi oz. neutemeljenost upnikovega zahtevka iz predloga za izvršbo šele v primeru, da izvršilno sodišče njegov ugovor zoper sklep o izvršbi (s katerim temu sklepu ne nasprotuje le v dovolitvenem delu) oceni kot obrazložen in se zato zadeva vsebinsko obravnava v pravdnem postopku (prim. 61. člen in drugi odstavek 62. člena ZIZ). Če dolžnik v pravdnem postopku nato uspe doseči razveljavitev sklepa o izvršbi (tudi) v naložitvenem delu in zavrnitev upnikovega tožbenega zahtevka, to pomeni, da je uspel (naknadno) dokazati, da upnikov tožbeni zahtevek (zahtevek v predlogu za izvršbo) ni bil utemeljen, v takšnem primeru pa je upravičen do odprave zase neugodnih pravnih posledic, ki so mu nastale zaradi izvršitve sklepa o izvršbi še pred njegovo pravnomočnostjo (to je v konkretnem primeru do vračila denarnih sredstev, ki so mu bila z njegovega računa odtegnjena še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi).

10. O vprašanjih, ali je pritožnik v izvršilnem postopku VL 154265/2013 utemeljeno vložil predlog za izvršbo zoper upnika po nasprotni izvršbi (tedaj dolžnika), ter ali je na dan vložitve predloga za izvršbo obstajala pritožnikova terjatev zoper upnika po nasprotni izvršbi (tedaj dolžnika), je bilo že pravnomočno odločeno s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani IX Pg 724/2014 z dne 30. 1. 2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 647/2015 z dne 13. 5. 2015. Odgovor na obe zastavljeni vprašanji je glede na navedeno pravnomočno odločitev nikalen. Pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik utemeljuje, zakaj sta bila njegov predlog za izvršbo in sklep o izvršbi zoper upnika po nasprotni izvršbi (tedaj dolžnika) v izvršilnem postopku VL 154265/2013 utemeljena, zato niso pravno upoštevne. V primeru, da bi višje sodišče sledilo pritožnikovi zahtevi, da oceni v odgovoru na predlog za nasprotno izvršbo predložene dokaze o obstoju pritožnikove terjatve do upnika po nasprotni izvršbi, bi s tem prekršilo prepoved ponovnega odločanja o že pravnomočno razsojeni stvari (ne bis in idem - prim. 12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Iz istega razloga tudi ni utemeljen pritožnikov podredno podani predlog, naj se predmetni postopek prekine, stranki pa napoti na pravdo zaradi odločitve o utemeljenosti zahtevka upnika po nasprotni izvršbi kot o predhodnem vprašanju.

11. Pritožnik poudarja, da do premika premoženja oz. njegovega poplačila v izvršilnem postopku VL 154265/2013 ni prišlo brez pravne podlage, saj je tedaj obstajal veljaven sklep o izvršbi. Navedeno dejstvo ni pravno pomembno, kajti iz razlogov izpodbijanega sklepa (ki jim pritožnik ne oporeka) izhaja, da je bil sklep o izvršbi VL 154265/2013 z dne 17. 10. 2013, na podlagi katerega je bila opravljena izvršba, naknadno v celoti pravnomočno razveljavljen (najprej zaradi obrazloženega ugovora upnika po nasprotni izvršbi (tedaj dolžnika) le v dovolitvenem delu, nato zaradi njegovega uspeha v gospodarskem sporu še v naložitvenem delu), pritožnikov tožbeni zahtevek (zahtevek iz predloga za izvršbo) pa je bil v celoti pravnomočno zavrnjen. S tem je naknadno odpadla veljavna pravna podlaga za pritožnikovo poplačilo po sklepu o izvršbi VL 154265/2013 z dne 17. 10. 2013, do katerega je prišlo še pred pravnomočnostjo tega sklepa, upnik po nasprotni izvršbi pa je ravno zaradi tega v predmetnem postopku uspel s svojim zahtevkom, da mu pritožnik vrne denarni znesek, ki ga je pridobil s prisilno izterjavo v postopku VL 154265/2013. 12. Glede na vse navedeno pritožnik izpodbijanemu sklepu neutemeljeno očita njegovo nepravilnost in nezakonitost. 13. Višje sodišče še pripominja, da pri navedbi višine priznanih stroškov v zadnjem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa (169,27 EUR) ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, čeprav se ta navedba ne ujema popolnoma z višino stroškov v izreku sklepa. Glede na stroškovnik v predlogu za nasprotno izvršbo, po katerem so bili odmerjeni navedeni stroški, gre namreč v obrazložitvi sklepa le za očitno malenkostno pisno pomoto, ki bi bila zlahka odpravljiva z izdajo ustreznega popravnega sklepa (pravilen znesek stroškov je naveden v izreku - 169,24 EUR; prim. 332. člen v zvezi s 328. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep v celoti potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Dolžnik po nasprotni izvršbi s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).