Jedro

Ker tožena stranka pred sodiščem prve stopnje ni zahtevala povrnitev stroškov plačila sodne takse za odgovor na tožbo, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi o teh stroških postopka odločalo (in jih naložilo v plačilo tožeči stranki, ki je tožbo umaknila).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe tožeče stranke postopek ustavilo (1. in 2. točka izreka).

Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo smiselno v delu, kjer je zahtevala povrnitev stroškov. Navaja, da je z umikom tožbe soglašala in zahtevala povrnitev stroškov, kar je poslala na Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ki je v vlogi stranskega intervenienta, ki je sicer soglašal z umikom tožbe. Glede na to, da sodišče ni upoštevalo obvestila tožene stranke z dne 6. 10. 2010, vlaga predmetno pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) v povezavi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in je na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

V predmetnem individualnem delovnem sporu je tožeča stranka vložila tožbo dne 1. 4. 2008 zaradi izplačila razlike v plači in tožena stranka je na tožbo odgovorila ter predlagala vključitev stranskega intervenienta v pravdo na strani tožene stranke. Stranski intervenient Republika Slovenija, Ministrstvo za ... je priglasil stransko intervencijo in sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 11. 6. 2008 na strani tožene stranke dopustilo stransko intervencijo Republike Slovenija, Ministrstva za ... Tožeča stranka je dne 8. 9. 2010 umaknila tožbo in tožena stranka je umik tožbe prejela dne 1. 10. 2010, enako pa tudi stranski intervenient. Stranski intervenient je z umikom tožbe soglašal in ni priglasil stroškov postopka, medtem ko se tožena stranka o umiku tožbe v roku 15 dni ni izjavila, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 188. člena ZPP štelo, da je v umik privolila in izdalo sklep o ustavitvi postopka. O stroških postopka ni odločalo, ker jih nobena izmed strank v postopku ni priglasila.

Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje, da je tožena stranka z umikom tožbe soglašala, vendar je zahtevala povrnitev stroškov takse v višini 32,84 EUR, kar pa je naslovila na Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ki pa ni zahteval povrnitve stroškov sodne takse za toženo stranko. Pomembno je, da tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje nikoli ni na pravno upošteven način zahtevala povrnitve stroškov plačila sodne takse za odgovor. Ker sodišče tudi ob povrnitvi stroškov postopka lahko odloča le v mejah postavljenih zahtevkov in ker tega v zvezi s stroški plačila sodne takse za odgovor tožena stranka ni postavila (tudi ne po pozivu sodišča, skladno z določilom 188. člena ZPP), sodišče prve stopnje pravilno o stroških postopka ni odločalo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v pritožbi uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.