15. 5. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Vilija Kovačiča, Ljubljana, na seji 15. maja 2024

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 26., 27., 28. in 29. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 52/20 in 30/24) in 184. člena Poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 111/21 in 58/23) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku navedene člene Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi in člen Poslovnika Državnega zbora (v nadaljevanju PoDZ-1). Zatrjuje, da izpodbijana ureditev ne omogoča vlaganja pobud za posvetovalni referendum s podporo volivcev. Meni, da iz tega izhaja, da državljani, ljudstvo, ki ima po 3. členu Ustave oblast, te pravice v resnici nima. Pobudnik navaja, da izkazuje pravni interes za vložitev pobude kot volivec in aktiven državljan ter potencialni predlagatelj posvetovalnega referenduma. Meni, da je treba za vložitev pobude določiti dva tisoč petsto podpisov volivcev, enako kot to velja za naknadni zakonodajni referendum. Predlaga pa, da bi bil rok za oddajo podpisov v Državni zbor "bolj življenjski", da bi tekel zgolj za delovne dni ter bi znašal "dvojno ali trojno število delovnih dni, to je 3 x 7 dni". Pobudnik predlaga še, da se uvede "obvezno 4. branje zakona", da posvetovalni referendum in stroški zanj ne bi bili "brez vpliva na zakonodajalca". Prav tako meni, da bi bilo treba organizirati "predhodno javno predstavitev mnenj". Pobudnik zatrjuje, da je bila pravica do posvetovalnega referenduma odvzeta ljudstvu v nasprotju s 3. in 44. členom Ustave. Ustavnemu sodišču predlaga, naj začasno zadrži izpodbijano ureditev, pobudo obravnava absolutno prednostno na javni seji ter izda "ureditveno odločbo".

2.Pobudnik je 16. 4. 2024 posredoval elektronsko sporočilo, ki ga je naslovil "dopolnitev ustavne pobude". Sporočilo ni bilo podpisano z elektronskim varnim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, zato pri odločanju o pobudi ni bilo upoštevano (drugi odstavek 35. člena Poslovnika Ustavnega sodišča, Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – v nadaljevanju Poslovnik).

3.Za vsebinsko obravnavo pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Ta v drugem odstavku 24.b člena določa bistvene sestavine, ki jih mora vsebovati vsaka pobuda. Med drugim je izrecno določeno, da mora pobuda vsebovati razloge neskladnosti izpodbijanega predpisa z Ustavo ali zakonom. Gre za obveznost pobudnika, da jasno navede, v čem je protiustavnost oziroma nezakonitost izpodbijanega predpisa, kar pomeni, da mora navesti, s katero določbo Ustave ali zakona je izpodbijani predpis v neskladju in razloge za tak očitek. Pri tem morajo biti razlogi jasno in določno opredeljeni.[1]

4.Pobuda ne vsebuje jasno in določno oblikovanih razlogov (očitkov), s katerimi bi pobudnik utemeljil protiustavnost izpodbijane ureditve. Pobudnik sicer navede, da naj bi bila izpodbijana ureditev v neskladju s 3. in 44. členom Ustave. Vendar pobudi manjka ustavnopravna utemeljitev, zakaj naj bi bila ureditev v neskladju z navedenimi členi Ustave. Zgolj s pavšalno navedbo, da je bila državljanom "odvzeta oblast", zato ker ne morejo predlagati izvedbe posvetovalnega referenduma, pobudnik ne more utemeljiti neskladja z Ustavo. Tega tudi ne more utemeljiti z navedbami o tem, kakšna naj bi bil primerna ureditev postopka zbiranja podpisov podpore in obravnave pobude za razpis referenduma v Državnem zboru.

5.Ker pobuda ne vsebuje vseh bistvenih sestavin, ki so potrebne za njeno vsebinsko obravnavo, jo je Ustavno sodišče zavrglo. Pri tem se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali ima 184. člen PoDZ-1 pravno naravo splošnega in abstraktnega pravnega akta z eksternim učinkom, torej predpisa, oziroma ali je Ustavno sodišče pristojno za njegovo presojo. Zaradi navedene odločitve Ustavno sodišče tudi ni sledilo predlogu, naj o pobudi odloči po opravljeni javni obravnavi, saj ta za odločitev o pobudi ni potrebna, prav tako ni odločalo o predlogu za začasno zadržanje.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-481/22 z dne 7. 2. 2023, št. U-I-266/22 z dne 13. 12. 2022, št. U-I-410/18 z dne 3. 2. 2022, št. U-I-161/21 z dne 17. 9. 2021, št. U-I-177/19 z dne 1. 7. 2021 in št. U-I-162/17 z dne 12. 11. 2020.