Jedro

Skladno z določbo 1. točke 118. člena ZFPPIPP se upravitelj razreši, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan. Vendar je pri tem treba upoštevati namen (ratio) pravnega instituta razrešitve upravitelja, to je zagotoviti nemoten tek postopka zaradi insolventnosti in uresničitev interesa upnikov za poplačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu; zato manjša posamezna kršitev upraviteljih obveznosti sama po sebi ni razlog za razrešitev upravitelja, razen če se ponavlja. Pri tem je namreč treba upoštevati, da zamenjava upravitelja sama po sebi nujno povzroči zastoj v postopku. Podana mora biti sorazmernost med težo kršitve in razrešitvijo upravitelja kot njeno posledico.

Izrek

I.Pritožba upnice zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrže.

II.Pritožba upnice zoper II. točko izpodbijanega sklepa se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zahtevo vlagateljice A. A. za razrešitev upravitelja kot nedovoljeno zavrglo (I. točka izreka) in zavrnilo zahtevo upnice B. B. za razrešitev upravitelja (II. točka izreka).

2.Zoper sklep je pritožbo vložila B. B. (v nadaljevanju: upnica), ki izrecno navaja, da sklep izpodbija v celoti, iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da razreši stečajnega upravitelja mag. C. C., podrejeno pa izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, vendar pred drugim senatom.

3.Stečajni upravitelj je na pritožbo odgovoril.

4.Pritožba upnice zoper zavrženje zahteve za razrešitev upravitelja ni dovoljena, v preostalem delu, to je zoper zavrnitev njene zahteve za razrešitev upravitelja, pa ni utemeljena.

5.O nedovoljenosti pritožbe zoper zavrženje zahteve A. A.

6.V I. točki izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo zahtevo vlagateljice A. A. za razrešitev upravitelja. Ker je upnica v pritožbi izrecno navedla, da sklep izpodbija v celoti, pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju zahteve za razrešitev upravitelja, ki jo je podala A. A., za katero je sodišče prve stopnje ugotovilo, da nima statusa upnika v tem postopku in tako ni oseba, ki bi v tem postopku smela vložiti zahtevo za razrešitev upravitelja. Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo) je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi; pravni interes pa ima tisti, čigar pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal – vendar ne nasploh, pač pa glede na tisto, kar je zahteval v postopku pred sodiščem prve stopnje.¹ V I. točki izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje zavrglo zahtevo za razrešitev upravitelja, ki je ni podala upnica, ampak tretja oseba (A. A.). Ker v tem delu ne gre za odločitev o njeni zahtevi, je sodišče pritožbo upnice zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Skladno z določbo osmega odstavka 119. člena ZFPPIPP drugi upniki, razen vlagatelja zahteve, nimajo pravice do pritožbe proti sklepu, s katerim je sodišče odločilo o zahtevi za razrešitev upravitelja.

7.O pritožbi zoper zavrnitev zahteve za razrešitev upravitelja

7.Skladno z določbo 1. točke 118. člena ZFPPIPP se upravitelj razreši, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan. Vendar je pri tem treba upoštevati namen (ratio) pravnega instituta razrešitve upravitelja, to je zagotoviti nemoten tek postopka zaradi insolventnosti in uresničitev interesa upnikov za poplačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu; zato manjša posamezna kršitev upraviteljih obveznosti sama po sebi ni razlog za razrešitev upravitelja, razen če se ponavlja. Pri tem je namreč treba upoštevati, da zamenjava upravitelja sama po sebi nujno povzroči zastoj v postopku. Podana mora biti sorazmernost med težo kršitve in razrešitvijo upravitelja kot njeno posledico.²

8.Neutemeljene so pritožbene navedbe upnice, da sodišče ni odločilo o njenem predlogu, da se upravitelja pozove na predložitev izjave, da ne obstojijo razlogi iz tretje alineje 2. točke drugega odstavka in 5. točke drugega odstavka 115. člena ZFPPIPP. ZFPPIPP namreč takšne izjave ne zahteva, pač pa mora oseba odkloniti svoje imenovanje za upravitelja v posameznem postopku zaradi insolventnosti, če obstajajo ovire za njeno imenovanje iz drugega odstavka tega člena (tretji odstavek 115. člena ZFPPIPP). V konkretnem primeru temu ni bilo tako, pritožba upnice pa je v tem delu zgolj pavšalna in ne navede nobenih okoliščin, ki bi kazale na to, da bi moral upravitelj odkloniti imenovanje.

9.Sicer pa upnica v pritožbi obširno ponavlja razloge, ki jih je podala že v svoji zahtevi za razrešitev upravitelja, ne da bi se soočila z argumenti izpodbijanega sklepa v povezavi z izčrpno izjavo upravitelja iz drugega odstavka 115. člena ZFPPIPP, ki jo je prav s tem namenom sodišče prve stopnje povzelo v točkah 7. do 19. obrazložitve izpodbijanega sklepa. Tako je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da upravitelj redno poroča sodišču v skladu z določili ZFPPIPP, na zahtevo upnice pa je upravitelj posredoval tudi več izrednih poročil, ki dodatno pojasnjujejo tek postopka. Iz upničinih pritožbenih navedb ni mogoče razbrati, da poročila upravitelja ne bi bila skladna z 295. členom ZFPPIPP. Pritožnica tako s pritožbo ni uspela omajati zaključka sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da ni zaznati kršitev, da bi upravitelj nepopolno poročal v svojih rednih poročilih. Neutemeljene so tudi pritožničine navedbe o pomanjkljivih informacijah glede vzporednih postopkov, saj je stečajni upravitelj že v otvoritvenem poročilu z dne 29. 10. 2020 navedel, da je stečajni dolžnik lastnik nepremičnin v k. o. X in da so lastniški deleži (k. o. X) predmet spora v zapuščinskem postopku (III D 3132/2020). Nadalje je upravitelj izrednem poročilu z dne 18. 2. 2021 obvestil upnike o zapuščinskem postopku III D 3132/2019, tudi o izločitvenem zahtevku stečajnega dolžnika glede izločitvenega dela iz zapuščine, ter o posledični napotitvi na pravdo. V tretjem rednem poročilu z dne 29. 10. 2021 pa je upravitelj navedel, da je v teku zapuščinski postopek, v katerem je v zvezi z nepremičninami v k. o. X stečajni dolžnik udeležen kot dedič, kjer uveljavlja izločitveno pravico. Iz navedenega izhaja, da so bili vzporedni postopki omenjeni v poročilih upravitelja že pred upničinim predlogom z dne 6. 8. 2022 in so nasprotne pritožbene navedbe neutemeljene.

10.Dolžnik je nezaposlen in ne prejema prihodkov. Upnica zato v pritožbi neutemeljeno očita upravitelju, da ni podal podatka niti o 1 EUR-u, ki bi ga v času od začetka postopka pa do vložitve te pritožbe uspel ustvariti dolžnik. Dolžnica nadalje v pritožbi neutemeljeno zahteva konkretna in določna poročila stečajnega upravitelja glede spremljave dolžnikovega socialnega in zaposlitvenega statusa, saj kaj takega v ZFPPIPP ni podlage. Pritožnica pa ni zatrjevala nobenih konkretnih kršitev upravitelja glede svojega nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika iz 401. člena ZFPPIPP.

11.Iz podatkov spisa izhaja, da je stečajni dolžnik spremenil predlog načrta razdelitve posebne razdelitvene mase na podlagi navodila sodišča, ki ga je upravitelj upošteval skladno z določbo 101. člena ZFPPIPP, zato mu tudi s tem v zvezi ni mogoče očitati nobenih kršitev. Višina dokončno priznanih in še ne plačanih dolžnikovih obveznosti je razvidna iz pravnomočnih končnih seznamov preizkušenih terjatev, zato se neutemeljene pritožničine navedbe, da v tem postopku ni jasno, kakšna je sploh aktualna višina dokončno priznanih in še na plačanih dolžnikovih obveznosti. Popravek posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev iz 72. člena ZFPPIPP z dne 10. 10. 2023 pa ne more predstavljati razloga za razrešitev stečajnega upravitelja.

12.V zvezi z očitki o (ne)upravljanju s premoženjem dolžnika je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je upravitelj prepričljivo pojasnil, zakaj premoženja, glede katerega teče zapuščinski postopek, ne more dati v najem oziroma prodati. Sodišče prve stopnje je štelo, da s tem, ko premoženja, glede katerega teče pravda, upravitelj ni dal v najem, ni kršil svojih obveznosti. Upnica v pritožbi sicer ponavlja svoje razloge, zaradi katerih meni, da bi bilo stanovanje na naslovu .... v L. treba oddati v najem, ne upošteva pa upraviteljevih pojasnil, da dolžnik v tem stanovanju živi, ima pa zgolj solastninski delež, katerega višina je sporna in predmet pravdnega postopka. Glede na to, da je upravitelj pojasnil razloge, zaradi katerih navedenega stanovanja ni oddal v najem, je presoja sodišča prve stopnje pravilna. Skladno z določbo prvega odstavka 323. člena ZFPPIPP, ki se smiselno uporablja tudi za postopek osebnega stečaja (prvi odstavek 383. člena ZFPPIPP), je namreč po začetku stečajnega postopka premoženje stečajnega dolžnika dovoljeno oddati v najem ali zakup samo, če se s tem ne zavleče prodaja tega premoženja. Zakon torej ne zahteva obveznega oddajanja v najem, sploh ker gre v konkretnem primeru zgolj za solastnino, višina deležev pa je (še) sporna. Pri tem pritožnica tudi neutemeljeno očita upravitelju uveljavljanje višjega solastniškega deleža stečajnega dolžnika na tem stanovanju v pravdi, saj je to v interesu upnikov (povečanje stečajne mase).

13.Pritožnica v pritožbi samo pavšalno ponavlja svoj očitek o spornem vodenju pravdnega postopka v zadevi opr. št. II P 435/2021 Okrožnega sodišča v Ljubljani, ne da bi pojasnila, v čem naj bi bila konkretna kršitev upravitelja. Enako splošni so njeni pritožbeni očitki glede nepopolnega in nepravilnega postopanja v primeru unovčevanja dolžnikovih nepremičnin v Bosni in Hercegovini. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje sprejelo pojasnilo upravitelja glede tega premoženja. Pritožba se s konkretnimi pojasnili upravitelja v točkah 17. do 19. obrazložitve izpodbijanega sklepa ne sooči, s ponavljanjem splošnih in pavšalnih očitkov upravitelju pa v pritožbenem postopku ne more uspeti. Po drugi strani pa pritožnica ne prereka ugotovitve sodišča prve stopnje, da upravitelj vodi stečajni postopek v skladu z načrtom poteka stečajnega postopka in spremembami le-tega, ki jih je sodišče s sklepi potrdilo, saj je štelo, da so spremembe načrta poteka stečajnega postopka utemeljene in da razlog za spremembo in s tem v zvezi podaljšanje trajanja postopka ni v ravnanju oziroma v napačnih odločitvah upravitelja, pač pa zaradi objektivnih okoliščin, na katere upravitelj ne more vplivati.

14.Imena in priimki upnikov so v stečajnem postopku objavljeni že v seznamu preizkušenih terjatev, zato upravitelj ni kršil osebnih podatkov s tem, da je imena in priimke upnikov, ki so pridobili sporne hipoteke na nepremičninah v Bosni in Hercegovini, navedel tudi v izrednem poročilu z dne 28. 2. 2028. Sodišče prve stopnje je tudi v tem delu pritrdilo pojasnilu upravitelja, da imajo vsi stečajni upniki pravico biti obveščeni o dejanjih in ravnanjih konkretnih udeležencev v tem postopku, ki bi lahko imela neposreden vpliv na njihove pravice in interese. Slednjega pritožba ne upošteva, kot tudi ne določbe 5. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP, skladno s katero morajo bili vsa poročila upravitelja objavljena na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti. Neutemeljeni pa so tudi očitki upravitelju glede podajanja zavajajočih informacij upnikom o vrednosti nepremičnin (v k. o. X). Ocena vrednosti premoženja je v stečajnem postopku predvidena v okviru priprav za prodajo premoženja stečajnega dolžnika (326. člen ZFPPIPP). Šele takrat bo moral upravitelj dobiti oceno vrednosti premoženja, ki jo bo izdelal pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin (317. člen ZFPPIPP). V konkretnem primeru pogoji za prodajo dolžnikovega solastnega deleža nepremičnin v k. o. X še niso podani, ker zapuščinski postopek še ni pravnomočno končan.

15.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo razloge za svojo odločitev. Ker se je pri tem strinjalo z navedbami upravitelja, se je v izogib ponavljanju nanje v celoti sklicevalo tako glede premoženja v Bosni in Hercegovini, očitkov v zvezi z izdelavo posodobljenih seznamov preizkušenih terjatev, opisom ravnanj upnice glede premoženja v Bosni in Hercegovini in seznanitvijo ostalih upnikov o tem v izrednem poročilu. Ker je te obširne navedbe upravitelja predhodno povzelo, so na ta način pojasnjeni tudi razlogi sodišča prve stopnje in kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ni podana. Porušeno zaupanje med upraviteljem in pritožnico (porušenega zaupanja z drugimi upniki pritožnica ni zatrjevala, A. A. pa glede na ugotovitev izpodbijanega sklepa nima statusa upnika) ni razlog za razrešitev upravitelja na zahtevo upnika po 119. členu ZFPPIPP, zato se pritožba na to neutemeljeno sklicuje. Povsem pavšalna je tudi pritožbena navedba, da so hkrati v bistvenem ogrožena temeljna načela stečajnega postopka in uresničevanje pravic upnikov. Končno pa tudi za v pritožbi na novo zatrjevani očitek, da upravitelj v obdobju postopka razrešitve izvaja zgolj tekoče aktivnosti (izdelava poročil, nadzor nad dolžnikom itd.), ne pa vseh aktivnosti (npr. izdelava poziva za prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti), kot je navedel v svojem rednem poročilu z dne 25. 4. 2025, pritožba ne navede, katero svojo obveznost naj bi upravitelj s tem kršil in, ali bo to kakorkoli vplivalo na tek postopka zaradi insolventnosti in uresničitev interesa upnikov za poplačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu.

16.Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da pritožbeni razlogi niso podani. Ker tudi ni ugotovilo kršitev, ki jih preizkuša po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------

J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list in GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 342-343.

2Tako N. Plavšak v Tax Fin Lex, E-PAKET INS s komentarjem ZFPPIPP, urejeno sodno prakso in vzorci, komentar 118. člena ZFPPIPP, ter sklep VSL Cst 54/2025 z dne 5. 3. 2025 in sklep VSL Cst 21/2022 z dne 15. 2. 2022.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 118, 118-1, 119, 119/8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.