Jedro

Samostojni podjetnik je odgovoren za prekršek, ki ga pri opravljanju njegove dejavnosti storilec (druga fizična oseba) izvrši v njegovem imenu, na njegov račun, v njegovo korist ali z njegovimi sredstvi. Odgovornosti se lahko razbremeni ob pogojih iz tretjega odstavka 14. člena ZP-1. V obravnavanem primeru so izpolnjeni vsi pogoji za odgovornost samostojnega podjetnika za prekršek.

Izrek

Z ahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ, Policijska postaja Ribnica je S. L. s. p., izdal odločbo o prekršku št. 555006494773 z dne 29. 2. 2012 zaradi prekrška po prvi alineji četrtega odstavka 31. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) in mu izrekel globo v višini 600,00 EUR. Zoper odločbo o prekršku je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Kočevju s sodbo ZSV 40/2012 z dne 29. 6. 2012 zavrnilo kot neutemeljeno in storilcu naložilo plačilo sodne takse.

2. Zoper pravnomočno odločbo je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve 1. točke 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), glede vprašanja, ali je dejanje, zaradi katerega je tekel postopek o prekršku, prekršek. Navaja, da izrek odločbe prekrškovnega organa za odgovorno osebo zgolj ponavlja zakonski tekst prvega odstavka 31. člena ZCes-1 in nima konkretiziranega dejanskega stanja prekrška, ki naj bi ga kot odgovorna oseba storil samostojni podjetnik. V izreku odločbe ni navedeno, s čim je odgovorna oseba opustila dolžno nadzorstvo, ni razvidno, s katerim konkretnim ravnanjem ali z opustitvijo ravnanja naj bi odgovorna oseba izpolnila znake prekrška. Ker opis dejanja nima konkretiziranih zakonskih znakov glede opustitve dolžnostnega ravnanja, je potrebno po predlogu vrhovne državne tožilke izpodbijano sodbo spremeniti tako, da se postopek zoper odgovorno osebo ustavi.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 vročilo storilcu, ki se z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti strinja.

B.

4. Iz ugotovitev spisa izhaja, da je storilec, samostojni podjetnik S. L., s. p., dne 9. 1. 2012 v javnem cestnem prometu imel tovorno vozilo, katerega je pri opravljanju dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika (prevozništva) vozil P. H. Pri opravljeni kontroli so policisti izmerili skupno maso vozila, ki je znašala 41.400 kg, kar je za 1.400 kg oziroma 3,5 odstotke preseglo največjo dovoljeno skupno maso vozila, ki znaša 40.000 kg. Samostojnemu podjetniku posamezniku je prekrškovni organ na podlagi prve alineje četrtega odstavka 31. člena ZCes-1 z odločbo o prekršku izrekel globo v višini 600,00 EUR.

5. Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da je bil v obravnavanem primeru storilec sankcioniran kot samostojni podjetnik posameznik za prekršek, ki ga je voznik P. H. izvršil pri opravljanju njegove dejavnosti. Torej za prekršek, ki ga je izvršila druga oseba, ki ni hkrati samostojni podjetnik, in ne za prekršek, ki naj bi ga S. L. izvršil kot odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, kot to zmotno uveljavlja vrhovna državna tožilka. V primeru kot je obravnavani samostojni podjetnik odgovarja le kot podjetnik (na podlagi prvega odstavka 14. a člena ZP-1), ne pa tudi kot odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika (15. a člen ZP-1).

6. Z novelo ZP-1G, ki se je začela uporabljati 13. 3. 2011, je odgovornost pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter odgovornih oseb navedenih subjektov samostojno in brez napotitve na Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja urejena v ZP-1. Prvi pogoj, ki mora biti izpolnjen, da omenjene osebe lahko odgovarjajo za prekršek, je izrecna določitev možnosti kaznovanja v predpisu, ki določa prekršek (13. člen ZP-1). V primeru kot je obravnavani, ko druga oseba izvrši prekršek pri opravljanju dejavnosti samostojnega podjetnika, se za presojo podjetnikove odgovornosti na podlagi prvega odstavka 14. a člena ZP-1 uporabljajo enaka pravila kot za pravne osebe. Samostojni podjetnik je odgovoren za prekršek, ki ga pri opravljanju njegove dejavnosti storilec (druga fizična oseba) izvrši v njegovem imenu, na njegov račun, v njegovo korist ali z njegovimi sredstvi. Odgovornost samostojnega podjetnika je pridružitvena (akcesorna), kar je razvidno iz dejstva, da samostojni podjetnik odgovarja za prekršek, ki ga izvrši druga oseba. Samostojni podjetnik odgovarja le za prekršek, ki je izvršen pri opravljanju njegove dejavnosti, se pravi pri izvajanju oziroma v zvezi z izvajanjem del, nalog, opravil in storitev, za katere je podjetnik registriran. Da izvršeni prekršek lahko pripišemo odgovornosti samostojnega podjetnika posameznika, mora biti izpolnjena še ena izmed naveznih okoliščin: prekršek mora biti izvršen v imenu samostojnega podjetnika posameznika, na njegov račun, v njegovo korist ali z njegovimi sredstvi.

7. V obravnavanem primeru temelj odgovornosti samostojnega podjetnika predstavlja prva alineja četrtega odstavka 31. člena ZCes-1, ki določa, da se samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja prevoz in naloži tovor, katerega masa presega največjo dovoljeno maso od 3 do vključno 10 odstotkov, kaznuje z globo 600,00 EUR. Iz izreka odločbe o prekršku izhaja, da je voznik P. H. prekršek storil pri opravljanju dejavnosti samostojnega podjetnika, in sicer prevozništva, s čimer sta izpolnjena nadaljnja dva pogoja odgovornosti samostojnega podjetnika za prekršek (akcesornost in dejavnost). Prav tako iz izreka odločbe o prekršku izhaja, da je bil prekršek storjen s sredstvi samostojnega podjetnika L. S. s. p., in sicer s tovornim vozilo reg. št. LJ ... Po presoji Vrhovnega sodišča so tako izpolnjeni vsi pogoji za odgovornost samostojnega podjetnika za prekršek, ki ga je P. H. izvršil pri opravljanju njegove dejavnosti. Samostojni podjetnik se odgovornosti za prekršek na podlagi tretjega odstavka 14. člena ZP-1 lahko razbremeni, če dokaže, da je bil prekršek izvršen z namenom škodovanja samostojnemu podjetniku, z zavestnim kršenjem pogodbe, na podlagi katere storilec opravlja delo ali storitev za podjetnika, ali s kršenjem navodil ali pravil podjetnika, ki je sicer v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedel vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška. Izpolnjevanje katerega izmed teh ekskulpacijskih razlogov vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti ne zatrjuje, zato jih Vrhovno sodišče tudi ni moglo presojati.

8.

Kršitev, ki jo v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja vrhovna državna tožilka, ni podana, zato je Vrhovno sodišče njeno zahtevo na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1, zavrnilo.