Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sklep X Ips 273/2012

ECLI:SI:VSRS:2012:X.IPS.273.2012 Upravni oddelek

javni razpis neizpolnjevanje razpisnega pogoja dovoljenost revizije zavrženje revizije vrednostni kriterij pomembno pravno vprašanje
Vrhovno sodišče
13. september 2012
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi pogojev javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na javni razpis ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri izvajalca javnih del, ki bo oziroma ne bo deležen sofinanciranja iz proračuna Republike Slovenije. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.

Ker je na vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, mogoče odgovoriti že z branjem zakonskih določb, ki ne sprožajo dileme, izpostavljeno vprašanje ne more biti pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revidentka lahko izkazala izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost uveljavlja po 1. in 2. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša tudi stroške revizijskega postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep (odločbo) Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Koper, št. 563-124/2010-0200-2-0830 z dne 20. 12. 2010, s katero je bila zaradi neizpolnjevanja razpisnega pogoja (neporavnanosti davkov in drugih obveznih dajatev v RS na dan 31. 10. 2010) zavrnjena revidentkina vloga na Javni razpis za izbor programov javnih del v RS za leto 2011 (v nadaljevanju Javni razpis) – za program „Družabništvo in spremljanje“. Tožena stranka je revidentkino pritožbo s sklepom (odločbo), št. 563-124/2010-0200-5-0830 z dne 24. 1. 2011, kot neutemeljeno zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR.

6. V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi pogojev javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na javni razpis ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri izvajalca javnih del, ki bo oziroma ne bo deležen sofinanciranja iz proračuna Republike Slovenije. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati navedba pričakovane višine sredstev, za katera se je revidentka potegovala s prijavo na javni razpis. Enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v zadevi X Ips 143/2010 z dne 19. 5. 2011 in X Ips 468/2011 z dne 4. 4. 2012. Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako ni izpolnjen.

7. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidentka uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

8. Revizija po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 92/2010 z dne 22. 4. 2010 in X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010) ne more biti dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi.

9. Revidentka zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, in sicer, ali je skladno z veljavnim pravom mogoče šteti, da subjekt, ki se prijavi na javni razpis za pridobitev javnih sredstev, ne izpolnjuje razpisnega pogoja poravnanosti vseh davkov in drugih obveznih dajatev v RS, če ima na v razpisu predviden presečni dan pri DURS na enem kontu knjižen dolg, na drugem pa preplačilo, ki omenjeni dolg presega (torej, če ima pri DURS skupno neto preplačilo).

10. V obravnavani zadevi je bila izpodbijana odločitev sprejeta ob ugotovitvi, da revidentka na določen dan ni izpolnjevala enega od razpisnih pogojev Javnega razpisa, naštetih v razpisni dokumentaciji. Vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja kot pomembnega, je sicer povezano z rešitvijo zadeve, vendar pa je odločitev v zadevi v prvi vrsti odvisna od vprašanja izkazovanja izpolnjevanja (vseh) razpisnih pogojev in dokaznega bremena prijavitelja na javni razpis. Pogoji razpisne dokumentacije Javnega razpisa so v točki 5.1. pod zap. št. 6 določali, da je na razpisu lahko uspešen le vlagatelj, ki ima poravnane vse davke in druge obvezne dajatve v RS, zapadle do vključno zadnjega dne v mesecu pred vložitvijo vloge na Javni razpis (v obravnavani zadevi je bil to 31. 10. 2010).

11. Ob upoštevanju določb Javnega razpisa je odgovor na zastavljeno pravno vprašanje v obravnavani zadevi mogoč že z branjem relevantne davčne zakonodaje, v konkretnem primeru Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Ta v 3. točki 92. člena določa, da se šteje, da je davek plačan na dan, ko se davek poravna s preveč plačanim davkom v skladu s četrtim, petim in šestim odstavkom 97. člena ZDavP-2. Tako je v šestem odstavku 97. člena ZDavP-2 določeno, da se ne glede na prvi do peti odstavek tega člena ZDavP-2 (ti se nanašajo na situacije, ki v obravnavani zadevi ne pridejo v poštev) zavezancu za davek, ki mu je potekel rok za plačilo drugih davkov, vrne preveč plačani davek, zmanjšan za znesek davkov, ki jim je potekel rok plačila pri davčnem organu, z upoštevanjem omejitev iz petega odstavka 93. člena ZDavP-2. Ta določa, da se preplačilo na račun posamezne vrste prispevka lahko upošteva le za poplačilo istovrstnih obveznosti. Revidentka v skladu s sprejetim stališčem o trditvenem in dokaznem bremenu ni niti zatrjevala niti izkazala, da gre za obveznosti, ki bi jih bilo mogoče pobotati. Ker je torej na vprašanje, ki ga izpostavlja, mogoče odgovoriti že z branjem citiranih zakonskih določb, ki ne sprožajo dileme, izpostavljeno vprašanje ne more biti pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revidentka lahko izkazala izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 12. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 13. Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia